Entries Tagged as ''

Leto 2012 v gibanju

Ponovno je čas da opravim bilanco. Podatki so v glavnem iz Garmin Sport Trackerja, kamor več ali manj vestno beležim moje ture, ker to pač Garmin ura dela sama. Lahko pa da je kdaj kaj izpadlo, ampak večina je zabeležena. Včasih, ko jo pozabim napolniti pa z endomondotom zabeležim, pa pol prenesem.

Številka v oklepaju pomeni, kolikokrat sem podobno aktivnost opravil leta 2011.

  • Zabeležil sem 23 smučarskih dni (18) par polnih, par pa večernih, ki pa so toliko bolj intenzivni.
  • 20x (50x) sem se z biciklom povzpel na Dobeno, po raznih poteh, potem pa večkrat nadaljeval na Rašico, pa še na Mengeško kočo. Ali pa dodal še par dodatnih km. V glavnem gre pa za popoldanske vzpone, ker za takšno turo rabim min 1 uro, max pa kakšne tri, če grem dovolj naokoli.
  • Odpeljal sem še 18 (18) krajših kolesarskih tur, kar vključuje recimo vožnjo v službo (20km), na sv. Trojico, ali pa družinsko kolesarjenje v Bohinju.
  • In pa 18 (18) daljših kolesarskih tur – nad 50 km med njimi tradicionalna v Črnomelj, Črnivec, Krvavec (Zvoh). Žal letos izgleda nisem osvojil Vršiča, Mangrtskega sedla, prepeljal Maratona alpe niti bil na Menini planini. Sem pa zato obiskal GEOSS, se vzpel na Etno, naredil krog okoli jezera Arvo v Kalabriji, se zapeljal v Portorož in odpeljal dvodnevno kolesarsko turo, prvi dan preko Soriške planine mimo Bohinjskega jezera na Pokljuko in nato naslednji dan iz Pokljuke do starega prelaza na Ljubelju in nato domov v Trzin.
  • 23x (16x) sem odšel peš na sprehod ali pohod – od bližnjega gozda, pa Rašica, Kanjevec, ….
  • 38x (15x) sem šel tečt, tipično kakšnih 5 km.
  • 24x (18x) sem se potil na sobnem biciklu.

Vse skupaj to pomeni 160 gibalnih dni. Kar je malenkost več kot lani. Pri čemer je bil letošnji september in oktober precej beden, ker sem kar precej bolehal. Suma sumarum sem manj kolesaril in več tekel. Od posebnih dosežkov bi vsekakor izpostavil udeležbo na prvem rekreativnem triatlonu – Belokranjski triatlon, dvodnevno kolesarsko turo na Pokljuko in trodnevno družinsko planinarjenje na Kanjevec.

Pozna se, da sem se Dobena kar nekako naveličal, morda bom naslednje leto malce več probal po gozdu gor vozit. Pa definitivno moram nadaljevati z tekom, ker zadnje 4 mesece kar počivam, predvsem zaradi ahilove tetive.

Tole pa ponavljam od lani: Logično vprašanje ob tem je, koliko sem shujšal. Nič! Zero! Null! Njente! Toliko v motivacijo vsem, ki želite shujšati z več gibanja. Ne gre. Enostavno je treba manj žret. Kar pač meni očitno ne ratuje najbolje.

 

http://www.endomondo.com/profile/1804303

NLB razočaranje

Včeraj je priletela novica, da je država odkupila KBCjev deležv v NLBju za nek drobiž. No, miljonček ali dva za marsikoga ni drobiž, za banko pač je. Že res, da je KBC morala prodati NLB. In morda je država Slovenija s tem celo naredila dober posel. Kupila po 1 EUR, že če proda po 2 EUR bo na tem delu 100% profit. Odlično.

Ampak pogledano malce drugače nam KBC sporoča, da imamo banko ki ni vredna 0. V bistvu smo lahko srečni, če je vredna 0. Sama novica o prodaji tako ni neposredno nič slabega. Skupaj z vsemi povezanimi novicami pa se jasno kaže, da se bo postopek rezanja tega gnilega tura še kar vlekel in vlekel. NLB je največja slovenska banka, in zato je do neke mere razumljivo, da se je vlada ne upa poslati v stečaj. Dodaten razlog pa je, da je NLB očitno bila bankomat slovenske politike, in marsikoga skrbi, kaj bi razčiščevanje poslov za nazaj pokazalo. Po pisanju  Jožeta Damijana, lahko sklepamo, da so uporabniki bankomata na obeh straneh.

Ali bomo torej res šli še en krog zdravljena? Bomo izločili slabo ven na slabo banko, dokapitalizirali in upali, da se bo vrednost banke povečala? Banka je nedvomno nekaj vredna. Vredni so prostori, lokacije, stranke. Verjento tudi nekateri zaposleni, čeravno hudega presežka tam ni iskati. Če bi bil, banka ne bi bila tam kjer je. Ali res lahko verjamemo, da bodo pa sedaj nastavili prave strokovnjake? Ja, trenutni direktor je dober obet. Prihaja iz banke v tujem lastništvu, kjer se je nedvomno spoznal z resnim delom. Ampak sam ne bo zmogel. Če bo SDS kadrirala v NLB tako kot kadrira drugje, bomo v parih mesecih priča, bodisi odstopu trenutnega direktorja, bodisi njegovemu sprujaznjenju, da bo pač delal le najbolje po svojih močeh znotraj možnosti.

[Read more →]

Referendum dum dum

Še pomnite, kakšne vse referendume smo imeli v preteklosti. Recimo o Zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve ali o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic ter o Termoelektrarni TET 3. Moj seznam, se nahaja tukaj, skupaj z namigovanjem na vpliv nedeljskih maš na referendumske rezultate.

In praktično ob vsakem od teh so se pojavili očitki, da zakaj hudiča moramo volilci odločati NAMESTO poslancev, saj so vendarle oni PLAČANI za to, da se odločajo o zadevah, o katerih se povprečen volilec ne želi pa niti ne zna odločati. Gre v glavnem za problematiko, ki vseeno zahteva da se ji posameznik, pred odločanjem malce posveti.

[Read more →]

Interpelacijske tegobe

Ker tale blog pišem predvsem zase, za svojo dušo in pomalem kot vajo iz besedičenja, si lahko mirno privoščim privilegij, da komentiram včerajšnje dogajanje in ne današnje top zgodbe.

Včerajšnje interpelacijske predstave nisem poslušal v celoti. Nekaj sem si je pa vseeno uspel privoščiti v neposrednem prenosu. In ugotovil, da komot lahko porabim kar komentar, ki sem ga zapisal ob podobni štoriji pred dvema in pol letoma. Takrat je bila na udaru druga vlada, isto ministrstvo pa precej lepši minister pardon ministrica.

Sama interpelacija s strani opozicije je bila speljana tako, da v bistvu ne more uspeti. Znova, kot v veliki večini interpelacij do sedaj, so se potrudili in našli vse možne razloge da podprejo svojo idejo. Namesto da bi se zapičili v eno samo točko, jo temeljito in strokovno obdelali, in nesporno dokazali krivdo ministrice, so našteli ogromno razlogov, od katerih večine ne morejo dokazati, še več pa jih sploh nima nobene veze z interpelacijo. Poslušalec dobi občutek, da če bi slučajno Katarino nekoč zalotili s premalo napumpanimi gumami na biciklu, ali da je pri igranju golfa namesto z putterjem udarila z lahkim železom, bi se to znašlo na listi interpelacijskih grehov. (26.4.2010 – o interpretacijo zoper ministrico Kresalovo)

[Read more →]

Novi volilni sistemi

Ulično vrenje je seveda sprožilo tudi ideje, o drugačni ureditvi demokratičnega sistema. Trenutnemu sistemu marsikdo očita strankokracijo, predlogi za spremembe pa so različni. V nasprotju z popularnim stališčem, da imajo stranke neposreden vpliv na to, kdo bo izvoljen v parlament, je resnica malce drugačna. Dejansko o izvolitvi odločamo volilci. Res pa je, da stranke lahko močno vplivajo na možnost izvolitve posameznika z razvrstitvijo v ustrezno volilno enoto.

To se bi močno popravilo z uvedbo preferenčnega glasu. Da bi na volitvah lahko volil za kateregakoli kandidata izbrane stranke (na nivoju enote ali države). S tem se ne izgubi prednost proporcionalnega sistema, ki omogoča tudi manjšim strankam vstop v parlament. Večinski sistem na prvi pogled pomeni bolj neposreden vpliv ljudi na izvolitev poslanca, ampak to dejansko ni. Ker na volišču, boš še vedno bolj izbiral med dvema opcijama in ne toliko med dvema konkretnima poslanskima kandidatoma.

[Read more →]

Recept za demonokracijo

Ne, Kanglerja ne smatram za legitimnega predstavnika lokalnih interesov v Državnem svetu. Odločil se je, da odstopi kot župan, in da ne bo več kandidiral. Ker je bil kot župan izvoljen v Državni svet, gre po mojem mnenju za vezano funkcijo in bi bilo prav, da odstopi tudi iz tega položaja. Oziroma, ker se je to zgodilo še pred potrditvijo mandata, da se enostavno umakne.

 

Državni zbor

Državni zbor (Photo credit: Šiško)

Seveda pri tem ne smemo pozabiti tudi na vlogo elektorjev, ki so ga izvolili. Seznam je na voljo tule. Zakaj ga objavljam? Kdor se odloči prevzeti javno funkcijo, mora nositi odgovornost, pa čeprav nedolžen kot del kolektiva. To pač spada zraven. Ko sem se sam odločil za kandidaturo za poslanca v Državni zbor, se mi sanjalo ni, da se nam bo zgodilo Virantovo nadomestilo in kasneje še Vogrin. In sem pač moral požreti marsikakšno pikro na ta račun. Prav mi je.

Ampak to, kar se je pa zgodilo v Državnem svetu je pa čisto mim. To, da Državni svet popolnoma arbitrarno ne potrdi mandat legalno izvoljenemu svetniku, je nedopustno.

[Read more →]

Seznam elektorjev v 3. volilni enoti

Evo tukaj je seznam elektorjev, ki so izvolili Kanglerja v Državni svet. Dobro razmislite, kakšne odločitve, jim boste prepuščali v prihodnje. Vsaj 25im izmed njih.

[Read more →]

Sprehod po prvem snegu

Zamuditi sprehod po prvem snegu, je res izgubljena priložnost. Sploh, če imaš to srečo, da gaziš deviško gaz, kot se je meni prvič primerilo včeraj, pa že kar nekaj let gazim na Rašico. No, z majhno izjemo jase pod zgornjim Dobenom, sem celotno pot gazil popolnoma nedotaknjen sneg, in niti malo me ni preganjala slaba vest.

[Read more →]

Mi bomo, plačali, našo krizo!

Eno od najpriljubljenejših skandiranj na protestih je “Ne bomo, plačali, vaše krize!”. Lepo gre v uho, in večina se s tem prav gotovo tudi vsebinsko strinja. Zakaj bi pa plačevali za nekaj, kar nismo zakuhali, sploh, če zraven še poudarimo da to itak ni naša kriza.

Žal ljubčki moji, temu ni tako. Kriza je naša. In jo že plačujemo. Nekateri bolj, drugi manj. Nekateri skozi nezaposlenost, drugi skozi nižjo plačo, nižjo pokojnino, višjo ceno komunalnih storitev. Višjo malico v vrtcu ali celo manj malice v vrtcu. Z lastno lakoto, pa tudi lakoto otrok. In glej ga zlomka, še dolgo jo bomo plačevali.

[Read more →]

Končajmo krizo!

Evo, par misli, ki so sem mi porajale ob branju knjige Paul Krugman – End this depression now!

Vzrok za krizo je predvsem upad povpraševanja in to potrošnikov. Ob nižjem trošenju seveda niso potrebna nova vlaganja v proizvodnje zmogljivosti. Hkrati pa nižja gospodarska aktivnost niža prejemke posameznikov, ki imajo potem težave z odplačevanjem dolgov, pa še manj trošijo in tako lepo spiralasto naprej.

Eden izmed receptov, ki ga predlaga nobelov nagrajenec Krugman je inflacija. Če praktično ničelna obrestna mera ne pomaga pri oživljanju gospodarstva, v takšni situaciji smo sedaj, je potreben drugačen pristop. Pa tu ne govorimo o kakšni hiper inflaciji, ampak, da bi izdajatelj denarja, se pravi centralna banka, si za cilj postavil 4% namesto 2%. To ima dva efekta. Država s tem dbi na voljo veliko svežega denarja, s katerim lahko pospeši povpraševanje, po drugi strani pa se preko inflacije niža stopnja zadolženosti. Tako države kot tudi državljanov. Torej se sprošča kreditni potencial obeh, kar znova lahko pozitivno vpliva na končanje recesije.

[Read more →]