Mi bomo, plačali, našo krizo!
Eno od najpriljubljenejših skandiranj na protestih je “Ne bomo, plačali, vaše krize!”. Lepo gre v uho, in večina se s tem prav gotovo tudi vsebinsko strinja. Zakaj bi pa plačevali za nekaj, kar nismo zakuhali, sploh, če zraven še poudarimo da to itak ni naša kriza.
Žal ljubčki moji, temu ni tako. Kriza je naša. In jo že plačujemo. Nekateri bolj, drugi manj. Nekateri skozi nezaposlenost, drugi skozi nižjo plačo, nižjo pokojnino, višjo ceno komunalnih storitev. Višjo malico v vrtcu ali celo manj malice v vrtcu. Z lastno lakoto, pa tudi lakoto otrok. In glej ga zlomka, še dolgo jo bomo plačevali.
Skandiranje “Ne bomo, plačali, vaše krize!” nam lepo tudi pokaže, kje pri reševanju krize trenutno smo. Dokaj znane so psihološke lestvice soočanja s slabimi novicami. Je več variant, v grobem pa gre nekako takole:
- Šok in otopelost
- Jeza, zanikanje, krivda, bes, agresija
- Žalost in obup
- Sprijaznjenje in prilagoditev na novonastalo stanje
Tole geslo nekako namiguje, da smo začetni šok in otopelost že nekako prerasli. In smo trenutno v fazi jeze in zanikanja. Agresija pa tudi ni prav daleč. Zanikanje je še tako močno, da je v geslu kar podvojeno. Da NE bomo plačali in da kriza NI naša. Bomo jo plačali. In naša je. Face it.
Do tega spoznanja pa nas očitno še loči žalost in obup, potem pa gremo lahko naprej.
In ja, dokler se kriči “Ne bomo, plačali, vaše krize!” so oblastniki lahko mirni. Tako oni kot protestniki se pač zavedajo, da temu ni tako. Globoko v sebi, vsak od nas ve, da bo moral plačati svoj delež in se tako z izrečenim podzavestno ne strinja (čeprav zavest še vztrajno prepričuje da se), kar pa pomeni, da pač na resno spremembo še ni pripravljen. Oblastniki pa na to geslo pač mirno rečejo (na glas ali pa po tho): Ok, smo slišali, da ne želite, zdej pa nas pustite malce na miru, da razmislimo kako jo bomo plačali (oziroma, kako vas bomo pripravili do tega da jo boste plačali).
Oblastnikom bo vrag odnesel šalo tisti trenutek, ko bodo na ulicah zaslišali “Mi bomo, plačali, našo krizo!”. Zakaj? Ker bo to pomenilo, da so ljudje dejansko doumeli za kaj dejansko gre. Da se z nekim otročjim zanikanjem pač ne bo nič doseglo. In da temu neobhodno sledi “Če že plačamo, želimo participirat pri odločanju!” in “Ker je kriza naša, bomo poskrbeli, da se ne ponovi, sploh je pa ne boste ponovili VI!”.
Dokler zanikamo naš delež pri krizi, v bistvu zanikamo naš delež pri soodločanju o reševanju. Šele, ko bomo to priznali, ko bomo spoznali, da tudi, če kakšnega trenutnega krivca za noge obesimo na glavnem trgu, to krize ne bo rešilo, gremo lahko naprej. Morda po islandski poti bolj široke demokracije, morda po kakšni drugi poti, ampak vsekakor naprej.
Ampak naivno bi bilo pričakovati, da bomo do tja prišli brez žalosti in obupa, brez sprijaznjenja z realno situacijo. Brez ustrezne refleksije tudi lastnega delovanja. Jeza, zanikanje in bes ne bodo rešili nič. Razen seveda, da nas morda potisnejo še prej v še večjo bedo in obup, ki se jima tako ali tako ne bomo izognili.
Skratka, na naslednjem protestu bo skandiranje “Mi bomo, plačali, našo krizo!” precej bolj zabolelo vsakega oblastnika kot zanikanje le tega. Ker bo to jasen signal, da je narod doumel, kdo na koncu plača zapitek. Vedno!
Good point.
Dodal bi še, da je “Ne bomo, plačali, vaše krize!” bil najbolj aktualen ob zasedbi LJ borze, gibanja 15o. Od takrat je že minilo kar nekaj časa.
Nekako si mislim, da je razlog za tako skandiranje predvsem v “kar se Janezek nauči, to Janezek zna” in da to skandiranje ne odraža nujno naše pozicije na tej lestvici.
Mislim da se ljudje zelo dobro zavedajo, da krizo že plačujejo.
Ja in v tem je problem..moralo bi biti tako oni, ki dela uspešno dobi plačilo – nagradio oni, ko pa delajo neuspušne pa plačati oz. nemudoma odstranit!
Zanimiva ugotovitev.
Mimogrede, je lapsus, da imaš na koncu zapisano: “Mi bomo, plačali, VAŠO krizo!”, ali pa je mišljena vmesna faza do: “Mi bomo, plačali, NAŠO krizo”?
S prvim delom (“mi”) se skoraj strinjam, hočeš nočeš, na koncu plačali bomo in tudi plačujemo. Je pa res, da so se Islandci prvotno zamišljenemu obsegu plačila dejansko izognili, celotnemu seveda še zdaleč ne.
Drugi del (našo ali vašo) pa je bolj filozofsko vprašanje – vprašanje definicije. Kdo smo to mi, in kdo so oni. Enako kot pri vprašanju, ali smo “vsi v istem čolnu” ali pač ne…
Kar so 15o z “vašo krizo” želeli povedati je, da nekateri (mladi recimo) za to krizo niso krivi ali pa 150x manj, kot razni “top managerji” s plačami 150-kratnika povprečne plače, bonusi, delnicami in službenimi limuzinami, ki so se kockali in zakockali celoten finančni sistem.
In temu je nekako težko oporekati.
Če pa zadevo pogledamo z zornega kota politične odgovornosti, pa res lahko rečemo, da smo v demokraciji dejansko vsi objektivno odgovorni za nastalo situacijo, a odgovornost nikakor ne more biti enaka, če nosilci oblasti (ljudstvo = demos) niso imeli vseh bistvenih informacij, kaj se sploh dogaja.
Lapsus. Popravljam.
Sej kdo je dejansko krizo povzročil, ni prav velikih dvomov. Tudi pri recimo 2. svetovni vojni jih ni, ali pri zadnjih balakanskih pripetijah. Ampak ali to kaj prida pomaga tistim miljonom mrtvih? In tistim generacijam po tem, ki so “plačevale”?
Žalostno je da četudi “kockarjem” vse pobereš, kar se da pobrati, to še vedno ne bo dovolj.
Sicer se mi pa zdi, da nisem omenjal, da smo vsi enako odgovorni. Predvsem poudarjam, da bomo vsi plačali. In, da če pride dan, da bo vsak želel participirati pri odločanju v skladu s svojim prispevkom, so ga oblastniki nasrkali.
Se strinjam.
Zanimivo vprašanje. Kdo je kriv za krizo? Ali imamo krizo? Kdo ima krizo? Imamo krizo Slovenci ali ima krizo ves razviti svet? Ali nismo vsi skupaj prišli do točke, ko moramo ugotoviti, da po starih poteh ne gre več naprej?
Moje skromno mnenje je, da ima ves zahod, Slovenija pa še toliko bolj politike, sindikate, družboslovce, ki se ljudem preprosto ne upajo povedati, da tako ne bo šlo več. Krivdo valijo drug na drugega, ljudem pa sadijo rožice o tem, kako ni potrebno varčevati, ni potrebno vračati dolgov, kako je potrebno le odpirati nova delovna mesta z veliko dodano vrednostjo. BRAVO.
Potrebno je zamenjati vso vladajočo kasto. Kako? Zelo preprosto. GOTOFI SO! Potem bomo imeli neposredno demokracijo. Ljudje bodo glasovali ali na ulicah ali prek spletnih omrežij. Ne priznamo svojih dolgov, ker jih mi nismo najeli. Naše pravice so jasne, zapisane v ustavo, zakone in kolektivne pogodbe. Politik, ki bi si jih drznil kršiti je lopov, diktator, obvezno pa se je spajdašil s cerkvijo in seveda je jasno, da je fašist in potomec domobrancev. Morda pa je tu tudi zadrt komunajzar.
Da bi kaj spremenili? Seveda. Vse je treba spremeniti. Kaj vse? Vse.
Sedaj pa malo resneje. Ali si predstavljate, na kakšen način bi organizirali družbo, v kateri bo vsak partcipiral v vodenju te družbe? Z referendumi?
Imamo volilni sistem, za katerega večina meni, da ni dober. Če kdo meni, da je dober, pomeni, da se strinja s tem, da voli stranke, stranke pa določijo kandidate za parlament. Večina bi najbrž rada imela vpliv na to, da bi volilci izbirali imena, razen seveda tistih, ki bi raje odločali neposredno.
To, dragi moji pa je ena od različic večinskega volilnega sistema. Toda zaboga, to je že včkrat ponujal princ teme, to pa ne. Najbrž bi se ga z večinskim sistemom znebili, zlasti če bi bil to čisti večinski sistem, toda žrtve na naši strani bi bile prevelike. Če bomo vztrajno polivali gnojnico po njemu, bo slej ko prej padel, potem pa bomo zaživeli srečno do konca svojih dni.
Pa je dvopartijski sistem (ZDA, VB) dobra alternativa? Bi v SI to pomenilo 4 leta Janković, 4 Janša, kot je rekel Virant?
Ne vem. Vem pa, da se z enakim volilnim sistemom ne bo nič spremenilo. Imeli bomo neučinkovite koalicijske vlade, v katerih bodo razna interesna združenja, ki se bodo registrirala kot stranke, izsiljevala koncesije za svoje članstvo.
Problem Slovencev je po mojem v tem, da dmokracijo jemljejo preveč dobesedno. Vsak bi rad odločal o vsem. Še večji problem je, da mislijo, da se z njimi vsi strinjajo. Zelo malo jih pmisli na to, da je PS z Jankovičem volilo 30% volilcev in SDS z Janšo le nekaj manj. Oba zastopata svoje volilce.
Ljudstvo ni zadovoljno s politiki? Jasno, da ne. 70% volilcev ni zadovoljnih z Jankovičem, zaradi vodenja vlade je še več takih, ki niso zadovoljni z Janšo.
Če kdo misli, da bomo nekoč dobili vlado, s katero bodo vsi zadovoljni, potem verjame v pravljice.
In še nekaj. normalno je, da si vsak volivec želi, da zmaga njegova opcija. Ne vem pa, kako bi opisal razmere, kjer levičarji poskušajo uničiti desničarje ali pa jim vsaj postaviti pravega vodjo in obratno.
Če se že iz lastne revolucije nismo ničesar naučili, opazujmo arabske revolucuje.
Slovenceljni, teba bo plačat zapitek. Sami ste volili kučana rdečega fašista. Sedaj pa ga imate.