Ravno sem končal z branjem knjige nobelovega nagrajenca Paula Krugmana – End this depresion now!, ki obstaja tudi v slovenskem prevodu (sam sem bral na kindlu v angleščini). Knjiga je precej aktualna, izšla letos, obravnava pa spopad z krizo. O sami vsebini in predvsem mojem komentarju nanjo kdaj drugič, je pa zanimiv tale odstavek. Naj ga zapišem v lastnem prevodu.

Normalno bi si mislili, da je najboljša opcija predsednika vlade, da sprejema odločitve, ki mu bodo zagotovile ponovno izvolitev. Ne glede na to, kako slabi so izgledi za ponovno izvolitev, to je njegova glavna strategija. Toda v obdobju globalizacije in EUnizacije menim, da so voditelji majhnih držav v drugačni poziciji. Če zapustiš svoj položaj z še vedno visokim ugledom v krogu uglednežev iz Davosa, je na voljo veliko raznih foteljev v EU komisarijatih ali IMFju in podobnih inštitucijah, za katere je primeren, pa čeprav je za seboj pustil popolnoma razočarane državljane. Še več, to je včasih celo prednost.

Zanimiva misel. Sploh, če pomislimo na razne rope ali cvikle, ki so … no, naj se imajo lepo. Kako se vam zdi tale odstavek v povezavi z Pahorjevimi idejami, da gre on lahko delati tudi v tujino? No, odločil se je za drugo, težjo pot. Morda bo šel pa Turk sedaj po tej poti.

Continue reading “Politiki in ponovna izvolitev”