Ne glede na to, da je bilo večinsko mnenje med poznavalci slovenske politike, da KULova brezupnica praktično nima možnosti, da uspe, je verjento v vsakem vrtal črv dvoma, kaj pa če vseeno. Sicer ne vem, kako je pri ostalih, ampak jaz se spomnim le enega glasovanja v DZ, kjer sem mnenje (in s tem glas) nekako spremenil na osnovi povedanega na plenarnem zasedanju. Bilo pa je po razpravi sedaj evropskega poslanca Franca Bogoviča. In to je bilo edino glasovanje med par 100.

Tako da so razprave v DZ predvsem predstava za javnost. Povedano tam znotraj, je bolj kot drugim kolegom namenjeno javnosti. Zato nekako svetovalci svetujejo, da pri vsaki razpravi dodaš nekaj lokalnega, ker nenazadnje, te izvolijo lokalni volilci, v tvojem volilnem okraju. No, sedaj veste, zakaj nekateri poslanci ob čist nepovezanih temah omenjajo kakšno lokalno zadevo.

Zakaj so KULovci vseeno šli v brezupnico, če so bili lahko prepričani, da ne bo šlo čez?

Continue reading “Destruktivna brezupnica”

To, kar se je zgodilo včeraj v ameriškem kongresu, ko so med sejo potrjevanja rezultatov ameriških volitev v Kapitol vdrli Trumpovi privrženci in sejo prekinili, je nesprejemljivo. Ne bom moraliziral o tem, koliko je to spodbudil Trump, ker to je več ali manj jasno. Ali so bile volitve fake ali ne, pa je iz napačne strani atlantika zelo težko presoditi. Menim, da ameriška sodišča to še vedno bolje presojajo od mene in ostalih “strokovnjakov” to stran Atlantika.

Zakaj torej upanje iz naslova?

Ob včerajšnjih dogodkih je velika večina medijev, politikov in upam si trditi tudi ljudi, včerajšnje dogajanje označila kot nesprejemljivo. Stopili so torej na stran POLITIČNIH ELIT, ki so zasedale na Kapitolu. Obstoječi politični sistem, s političnimi izbranci, ki jih izbere ljudstvo na volitvah, in te potem tvorijo politično elito, morda ni najboljši možen, je pa najboljši od dosedaj poznanih in sprobanih. In ne, niso se vsi izkazali niti za enako dobre, še več, nekateri so se izkazali tudi za izjemno problematične in so vrnili nekatere družbe kar za par desetletij nazaj, v družbenem in ekonomskem razvoju.

Spomnimo se tega, ko bo naslednjič potekalo rohnjenje proti oblastnikom, političnim veljakom in kravatarjem.

Jože P. Damijan (P naj si vsak sam razloži, menim pa da mu paše) je bojda omenil, da že ima 46 glasov. Opozicija na pogovoru na nacionalki pove, da ga podpirajo, da pa mora manjkajoče glasove sam najti. Mediji pa vsak dan polni člankov kako se trenutna vlada slabo spopada s COVID krizo. Kako vse to razumeti?

Če bi JPD imel 46 glasov, bi v parlament že romala konstruktivna nezaupnica. Da bi nekdo imel glasove za izvolitev, a taktično čakal na pravi čas, ni prav verjetno. V slovenski politiki je veliko več impulzivnega kot premišljenega reagiranja, in vse preveč interesov, da bi kdorkoli čakal dan dlje, kot je nujno potrebno. Omenjanje, da imaš dovolj glasov je pač v službi prepričevanja preostalih, češ, saj je vsega že konec, vse je že zmenjeno, ne sedaj komplicirat, ti le pritisni ZA. Nenazadnje smo to že videli pri Jankoviču, ki se ga še danes zajebava, da ne zna šteti do 46.

Continue reading “46 glasov”

Ko sem razmišljal pred zadnjim Faktorjem, kaj bom povedal, se mi je po glavi vrtela ideja, da je (še vedno) edini program slovenske levice – Janez Janša. To najbolje demonstrira kar nova predsednica SD, Tanja Fajon, s svojim geslom – DRUGAČE. Drugače kot kdo? Kot Šarec? Definitivno ne, saj z njim sili v koalicijo Ustavnega loga. Drugače kot Levica? Z istim programom, istimi stališči morda le malce bolj odraslim nastopanjem. Drugače kot Janez Janša. Tudi, če preberemo osnutke povezane z Ustavnim lokom ne bomo prebrali nič drugega kot to, da ne bodo delali tega, kar opozicija, predvsem pa mediji, sedaj očitajo da dela Janša. Janša je hočeš nočeš vodi opozicijo. Seveda ni njen vodja, vodi pa jo. Vodi in usmerja njihova dejanja, z tem kar počne, še bolj pa z tem, kar mu pripisujejo da počne.

Continue reading “Janez Janša ni eden, so trije”

Sanja se mi ne. To je le razmišljanje o trenutnem stanju.

Očitno je Šarec uspel doseči, da so vsi koalicijski partnerji hudo nervozni nanj, čustvo je pa vzajemno. Očitno toliko, da se vsem, razen SDju, zdi Janša čisto sprejemljiv politični partner, pa še delu SDja verjetno. Recimo Matjažu Nemcu, ki tvita, da je Šarec še hujši kot Janša.

Resnici na ljubo, bi Šarec z malo politične modrosti lahko mandat pripeljal do konca. Dejstvo je, da vlada ne rabi narediti nič, da spelje mandat. Lep primer je recimo vlada Mira Cerarja. V bistvu mora le nič obljubiti, pa gre. Mora pa seveda od časa do časa vsakemu pustiti kakšno manjšo zmago, ker sicer pač ratajo preveč nervozni. Hudič pa je, če so vsi skupaj toliko nesposobni, da si niti malih zmag ne znajo najti in izvesti.

Ampak te malo modrosti Šarec ni zmogel. Podobno, kot se je prenaglil z obljubo, da bo ustavno odločbo okoli financiranja šolstva rešil do novega šolskega leta, pa je ni, se je zaletel v odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer ga je, roko na srce, Levica ujela v svojo igro. Ja, zdravstvo rabi reforme. Ampak reforme, ki bodo imele v fokusu pacienta in njegovo zdravje ne tiste, ki imajo v fokusu zavarovalnice in njihove domnevne dobičke. In nerealne obljube vodijo v nerazumne rešitve, ki jih razumni ljudje pač ne morejo požreti. In odidejo. Ko ti odidejo pametni, ostanejo neumni.

Ampak Šarec ni več pomemben. On je sedaj stranski igralec. Odvrgel je svoje karte (in puško v koruzo) in v bistvu nikogar več ne zanima, kaj ima za povedat.

Od tukaj naprej pa sta dve opciji:

1. Janša postavi novo vlado, za kar mora pridobiti še SMC, Desus, SAB, ne ravno vse, ampak čim več. NSi v tem primeru mora zraven, SNS bo pa pač pomagala, kot je pomagala Šarcu.
2. Gre se na nove volitve.

Odločitev ni zgolj v rokah Janše, je pa v tem najpomembnejši.

Kaj bi prinesle nove volitve? Verjetno podoben rezultat kot prejšnje, morda brez SMC ali SAB, zato močnejšim LMŠ in močnejšo Levico. Ampak po kakšni kampaniji? Verjetno bi se dosedanji koalicijski partnerji toliko masirali med seboj in Levico, da bi po volitvah precej težko vzpostavili novo koalicijo. Vendar bi v primeru, če bi mediji v času predvolilne kampaniji znova izvlekli izjave iz vseh vpletenih da z SDS ne gredo v koalicijo, težko to uspelo tudi SDSu. Sicer pa volitve, četudi morda stranki ne prinašajo posebnega tveganja (ampak ga, vsaj SMC, SNS in SABu), prinaša tveganje posameznim poslancem. Kaj ti pomaga stranka v parlamentu, če ti ostaneš zunaj, razmišlja marsikdo med njimi.

Če je Šarec “dobro” opravil svoje delo, in se je dejansko res zagabil vsem svojim partnerjem, potem ima Janša možnost sestaviti vlado tudi v tem sklicu parlamenta. Nenazadnje si je s tem odprl tudi opcijo voditi EU v drugem delu leta 2021, kar je odlično izhodišče za naslednje volitve, pa še medij bodo v tem primeru težko izsilili vnaprejšnje zavračanje koalicije z SDS, sploh od tistih, ki bi v tej vladi sodelovali.

Desus, je ravno zamenjal predsednika. Za njih je tveganje volitev še toliko večje. Zakaj bi se jim mudilo na volitve?

SMCju slabo kaže. Še več, imajo kar veliko poslansko skupino, ki pa je roko na srce rezultat Cerarja. Ki se umika. Počivavšek se mora profilirati. Zato rabi čas. Zakaj bi se mu mudilo na volitve?

SAB ne bi podcenjeval. 2x jim je slabo kazalo. 2x jim je uspelo. Oni se dejansko imajo kaj za odločiti. Ampak roko na srce, najbolje bi se odločili, če sklenejo dober deal s SD in se jim pridružijo. Oni so glede volitev lahko manj živčni, kot prejšnji stranki, pa vseeno, zakaj bi se jim kamorkoli mudilo? Ampak v igro pridejo le, če ena od prej omenjenih zavrne JJ. Sicer pa se bodo verjetno bolje počutili v družbi SD in Levice v opoziciji.

Šarec je odstopil, ker ni mogel narediti nič. Paradoksalno bo Janša lahko sestavil vlado, če bo obljubil, da ne bo naredil nič. Vsaj nič resnega. Razen seveda volilne zakonodaje. To bo pač moral obljubiti. Potem pa lahko, z državniško držo, celo spelje kakšen projekt. Tudi na področju zdravstva. Čeprav bodimo realni. Če upoštevamo vodenje EU v drugi polovici 2021 potem smo sedaj že čez polovico uporabnega mandata. Velike reforme, potrebujejo čas. Kar lahko Janša naredi je, da v tem času gradi državniški image, ki ga vnovči po volitvah 2022. Pri tem pa pazi, da se ne skrega z partnerji, ker jih bo potreboval. In v tem scenariju leta 2022 Šarca ne bo več. Oziroma se ga bodo, tako kot so se ga naveličali koalicijski partnerji, naveličali tudi njegovi volilci.

Ko pišem, da Janša sestavi vlado, to ne pomeni nujno, da jo vodi on. Čeprav roko na srce, si težko predstavljam ta scenarij. V tem primeru, se mi zdijo volitve verjetnejši scenarij.