Entries Tagged as 'Politika'

e-podpis podpore za referendum – POZOR!

Podpis za referendum (obrazložitev je tule) sem oddal po elektronski poti. Po 7. dneh, je stanje vloge še vedno v reševanju.

Ker mi dejansko celoten postopek ni najbolj jasen, sem svoje vprašanje delil na twiterju, na kar je bivši minister Gregor, prijazno odgovoril, da je to čudno, in da naj pokličem na UE. Sem poklical, so preverili in odgovor:

1. Zadeva je bila obdelana že prvi dan, po prejemu.

2. Očitno se je zataknilo pri pošiljanju emaila.

3. Zakaj je status še vedno v reševanju, še ugotavljajo.

Glede na odziv na twiterju, pa se očitno zatika še kje, ne le v mojem primeru.

Na moje vprašanje, ali moram kaj sprintati in poslati pobudniku referenduma je pa odgovor da ne, da te po e-poti oni zberejo in pošljejo pobudniku, 1x tedensko. Super!

Malo manj super pa je to, da se v primerih referendumov ponavadi vlada postavi proti. In ne glede na to, da lahko delavcem v UE popolnoma zaupamo, bo vedno obstajala senca dvoma, ali pa vseeno tukaj ne prihaja do kakšnih zlorab. In sploh ni potrebno, da je le ta velika. Lahko gre zgolj za majhno napakico, da kuverta s podpisi na poti med izhodno pošto in poštarskem vozičkom pade na tla, poštar jo pa po pomoti brcne pod omaro, ali kaj podobnega. In ne, tukaj ne gre za teorijo zarote, gre pa zato, da morajo biti varnostni mehanizmi vzpostavljeni. Tako, kot so bili v primeru Kemisa, recimo.

Zato bi bilo primerno, da vsak, ki svojo podporo izvede preko e-poti, le to pošlje (bodisi sprintano, bodisi po e-pošti) pobudniku referenduma, ne glede na to, da naj bi jih poslala že UE. Le ta pa potem lahko preveri, ali je dobil vse podpise, ki naj bi jih dobil. In, če jih ne, sproži ustrezne postopke preverjanja.

 

——–

In nato, kakšne pol ure kasneje:

Zakaj sem podpisal za referendum o 2. tiru?

Svoj podpis za referendum o 2Tiru sem oddal po elektronski poti. Če imate osebni elektronski certifikat, lahko to storite TUKAJ, sicer pa se morate odpraviti fizično na katerokoli Upravno enoto in postopek opraviti tam.

Svoje misli o vladnem projektu 2Tira sem opisal še, preden je bil zakon dokončno potrjen, se pravi pred zbiranji podpisov in pred podporo, ki jo je prispeval SDS. Omenjam, da v naprej odgovorim tistim, ki bodo v tem videli podporo Janši.

2 tir iz Kopra potrebujemo, v kolikor je ekonomsko upravičen. To pa pomeni, da se najde investitor, ki se mu računica izzide. Ki verjame, da bo za vložen svoj kapital, v doglednem času le tega dobil povrnjenega in še zaslužil zraven. Ker pa ima 2 tir še ostale posledice, tako pozitivne kot negativne, je smiselno, da država z investitorjem sklene koncesijsko pogodbo, kjer se določijo pomembni elementi. S tem dobi recimo investitor zagotovilo, da na tej trasi ne bo nove konkurence (3 tira) dokler promet ne doseže nekega nivoja, država lahko omeji ceno storitve (da ne pride do oderuštva), definira se stopnje zaščite okolja in podobno.

[Read more →]

Program stabilnosti oz. kako Miro Cerar hvali Janeza Janšo in Alenko Bratušek

Program stabilnosti je dokument, ki ga vlada pripravi v sklopu fiskalnih postopkov priprave proračuna, kjer se nahaja tudi Pakt stabilnosti in rasti in se v končni fazi odraža v predlaganih proračunih. Tokratni je zanimiv, ker v njem vlada Mira Cerarja jasno zapiše, da so reforme in ukrepi vlade Janeza Janše in Alenke Bratušek imeli pozitivne posledice, da pa iz mandata svoje vlade, nimajo kaj pokazati, čeprav ugotavljajo, da bi bilo z reformami potrebno nadaljevati. Če ob tem še upoštevamo dolžine mandatov teh treh vlad (404 dni, 547 dni  in 940 dni), kjer vidimo, da je vlada Mira Cerarja na oblasti že skoraj toliko kot ostali dve vladi skupaj, je jasno razviden prepad med učinkovitostjo dela teh treh vlad.

Poglejmo natančneje.

Najprej nas v samem kazalu obvestijo, da bodo obdelali tudi vpliv “STRUKTURNIH REFORM“. Kdor vsaj malo spremlja politiko, mu je jasno, da v času Cerarjeve vlade ni bilo nobene strukturne reforme, in z veseljem pričakuje, kaj bo pod to točko prebral.

[Read more →]

Ali naj odkupimo Mercator?

Seveda. Kdorkoli ima to željo naj ga kar odkupi. Samo lepo prosim, ne z mojim denarjem. Se popravljam. Če se bo našel kdo, ki bo šel v ta projekt in zanj zbiral denar, obljubim, da bom tudi sam malce prispeval. Prostovoljno.

Politika seveda ima možnost. Če Miro pokliče na SDH in DUTB in ima naroči, da naj pokličeta v Agrokor in namigneta, da sta za primerno ceno pripravljena odkupiti Mercator, bosta naletela na pozorna ušesa. Denar ne smrdi. Še posebej ne, če imaš blokirane račune. Primerna cena bi lahko bila tudi nižja od tiste, ki jo je Agrokor pred leti plačal za Mercator. Njegovo poslovanje se je poslabšalo, pa še del trgovin so spremenili v Konzum in to bi se pri transakciji spretno pozabilo. Ko bi vladni PR razbobnal, da so odkupili NAŠ Mercator ceneje, kot so ga prejšnji prodali, se volilna zmaga ponuja kar sama.

Seveda pa ni nujno, da bi bila cena nižja, odvisno od pogajalcev. Morebiti višjo ceno se pa pač upraviči z “sistemsko pomembnostjo“, “100.000 odvisnimi ljudmi“, “lokalno samooskrbno verigo” in kar je še podobnih floskul.

[Read more →]

Kako nas želijo nategniti z 2. tirom

Vlada je danes v DZ poslala zakon o prelivanju denarja v zasebne žepe. Uradni naziv je sicer Zakon o drugem tiru… ampak to je le zaradi lepšega.

Poglejmo par detajlov.

1. Podjetje mora biti pod večinskim vplivom države, ker se na ta način lahko izognejo mukotrpnemu podeljevanju koncesije preko javnega razpisa.

[Read more →]

Cimos – vladno šalabajzerstvo

Ne bom trdil, da se je dalo bolje izpogajati, niti da se je sploh dalo kaj izpogajati. In za to, da se bo zgodba Cimosa končala s stečajem, če se bo tako končala, ali pa morda z precejmiljonskim prispevkom vlade, tudi ne gre kriviti (samo) sedanjega ministra in vlade.

Lahko pa ga krivimo, in to samo njega, za to, da je vsaj 2x prišel pred javnost in povedal, da je to zgodbo uspešno pripeljal do uspešnega konca. Če se ti takšen fiasko zgodi enkrat, je morda še za razumeti, če se ti 2x si pač šalabajzer. Še posebej, če ob tem trepeta več tisoč delavcev za svojo službo, za svoj kruh. Potem to ni več igranje z neko abstraktno “firmo” ampak konkretnimi ljudmi.

In, če minister ne zna ločiti, kdaj se je (uspešno) izpogajal in kdaj ne, kdaj je (uspešno) nek posel zaključil in kdaj ne, potem je pač neprimeren za ministra. In predsednik vlade, ki tega ne vidi, je pač neprimerne za predsednika vlade. In ministru se to ni zgodilo enkrat, ampak vsaj dvakrat. In ne, na potezi ni minister, da ponudi odstop, na potezi je predsednik vlade, da ga odstavi. Ali pa, morda še bolje, kar sebe. Ker zelo podobne kolobocije so bile z ministrico in njeno zdravstveno reformo. No, so še vedno.

Zakon o pacientovih pravicah – javna obravnava

V javni obravnavi je sprememba zakona o pacientovih pravicah. Rok za pripombe je 12.1.2017.

Da ne bi samo kritiziral ampak tudi tvorno sodeloval, sem predlog pregledal in pripravil spremembe dveh členov. Zakon se sicer trudi biti moderen, uvaja elektronske storitve in jih hkrati omejuje. Določa izmenjavo podatkov hkrati pa jih ne odpira javnosti. Moja predloga to popravljata.

Moje pripombe se nahajajo na google docs, lahko jih tudi pokomentirate, lahko pa komentarje zapišete tudi tukaj na blogu.

Predlog zakona v javni razpravi je na voljo tukaj.

12.1. je naslednji četrtek. Sam bom svoje pripombe, in morebitne vaše, poslal v torek, 10.1.

Vabljeni k sodelovanju.

[Read more →]

Fake news v praksi (na nacionalnem programu)

“Predsednik vlade je sicer ponovil, da razmere na področju migracij vzbujajo zaskrbljenost, povečuje se število migrantov, spremenila pa se je tudi njihova struktura tem pa se je povečala možnost da so med njimi ljudje, ki pomenijo varnostno tveganje.”

To je danes v sklopu druge jutranje kronike povedala napovedovalka v tekstu, ki je neposredno sledil izjavi predsednika vlade glede zakonskih sprememb povezanih z migranti.

Lepo bi bilo, da bi o tej spremenjeni strukturi, povedali kaj več. Ker sicer celotna zadeva izpade kot poceni vladni PR. Neki zadevi precej lažje verjamemo in jo vključimo v svoj miselni okvir, če sledi nekim ustaljenim vzorcem, recimo vzrok -> posledica. Tako sprememba zakonodaje v času, ko so dejansko begunci ali migranti protizakonito korakali čez Slovenijo, ne bi potrebovala nobenega dodatnega pojasnila. Da pa se spremembe dogajajo z 1 letnim zamikom, pa je že dobro poiskati vzrok, da se sprememba zdi bolj logična. In potem na hitro navržeš “sprememba strukture”.

Pri čemer je seveda jasno, da, če se je spremenilo število se spremeni tudi struktura. Če smo od par 1000/dan prešli na par 10/dan je jasno, da je njihova struktura drugačna. Ampak ali ta spremenjena struktura to spremembo dejansko opravičuje?

Dokler ta sprememba strukture ne bo podkrepljena z konkretnimi podatki, od kje izhaja ta ocena in kaj dejansko pomeni, niso takšne izjave nič drugega kot fake news v praksi. Naši, slovenski. Na slovenskem nacionalnem radiju. Na začetku, ene najbolj poslušanih oddaj.

Dodatno:

Glede na 1. komentar sem šel malce pogledat in ja, Cerar je to res izjavil, celo povedal, za kakšno spremembo gre. V bistvu ne gre več za masovne migracije (beguncev) ampak za manjše skupine nezakonitih migrantov. Jasno te dve zadeve nimajo enake strukture. Ampak za manjše skupine nezakonitih migrantov zapiranje meje vsekakor ni potrebno. To je osnovna REDNA funkcija VSAKE države.

Post-truth mediji – z drugo besedo LAŽNIVCI

Izraz “post-truth” se v zadnjem času uporablja predvsem v okviru politične kampanje, kjer resnica več ni pomembna, ampak so pomembne izjave, ki sprožijo čustven odziv, dokler pa se izvede fact-check, se pravi preverjanje dejstev, pa je namen že dosežen. Skupaj s starim pregovorom, da 1000x izrečena laž postane resnica, je to smer, do katere ne smemo biti ravnodušni. Skupaj z preobilico informacij, je to krasen poligon za raznorazne medijske mešetarje.

Poglejmo si klasičen primer, takšnega post-truth pristopa, ki ga nekateri v Sloveniji s pridom uporabljajo že precej časa. Poglejmo naslednji sestavek:

V zdravstvu se v tem trenutku vrti 3,2 milijarde evrov, kar je več kot tretjina celotnega državnega proračuna. Na drugi strani so močni interesi. Prva med njimi je že ameriška trgovinska zbornica, lobistični center ameriške industrije. Na drugi strani je tudi celotna tobačna industrija. In proti ministrici je tudi zavarovalniški lobi. Žal na področju zdravstva ni mogoče začeti nobene reforme, ne da bi v trenutku vsi lobiji skočili pokonci. Tudi zdravniška zbornica, ki jo popolnoma obvladujejo zdravniki zasebniki.

Američani, multinacionalka, finančni lobi in zasebniki. Težko bi v tem trenutku našel bolj naravne krivce za karkoli že gre narobe v tem trenutku. saj vsi vemo, da so ONI krivi. Za karkoli že.

[Read more →]

Pogajanja a la Cerar

Pred dnevi sem že pisal o, milorečeno, čudnih pogajanjih vladnih pogajalcev s sindikati. Ampak od takrat so zadeve postale le še bolj bizarne. Če na kratko povzamem:

  1. Ministrica za zdravje se je pogajala z mandatom vlade.
  2. Ministrica za zdravje je s predstavnikom sindikata zdravnikov (Fides) podpisala sporazum o začasni zamrznitvi stavke.
  3. Predsednik je sporazum pozdravil in mu pritrdil, z omembo da morajo biti ljudje (pacienti) na prvem mestu.
  4. Posamezniki iz vlade ne razumejo sporazuma.
  5. Vlada (kolektivno) ne razume sporazuma in od ministrice zahteva dodatna pojasnila.
  6. Desus se izjasni o tem, da ministrice ne podpira več.

Prvi dve točki sta normalni, če pozabimo, kar sem pisal v prejšnjem zapisu, da je vmes že vskočil v pogajanja predsednik vlade, in jih tako že spravil na višji nivo, pa potem očitno vrnil nazaj.

[Read more →]