Ko sem razmišljal pred zadnjim Faktorjem, kaj bom povedal, se mi je po glavi vrtela ideja, da je (še vedno) edini program slovenske levice – Janez Janša. To najbolje demonstrira kar nova predsednica SD, Tanja Fajon, s svojim geslom – DRUGAČE. Drugače kot kdo? Kot Šarec? Definitivno ne, saj z njim sili v koalicijo Ustavnega loga. Drugače kot Levica? Z istim programom, istimi stališči morda le malce bolj odraslim nastopanjem. Drugače kot Janez Janša. Tudi, če preberemo osnutke povezane z Ustavnim lokom ne bomo prebrali nič drugega kot to, da ne bodo delali tega, kar opozicija, predvsem pa mediji, sedaj očitajo da dela Janša. Janša je hočeš nočeš vodi opozicijo. Seveda ni njen vodja, vodi pa jo. Vodi in usmerja njihova dejanja, z tem kar počne, še bolj pa z tem, kar mu pripisujejo da počne.

Continue reading “Janez Janša ni eden, so trije”

Sanja se mi ne. To je le razmišljanje o trenutnem stanju.

Očitno je Šarec uspel doseči, da so vsi koalicijski partnerji hudo nervozni nanj, čustvo je pa vzajemno. Očitno toliko, da se vsem, razen SDju, zdi Janša čisto sprejemljiv politični partner, pa še delu SDja verjetno. Recimo Matjažu Nemcu, ki tvita, da je Šarec še hujši kot Janša.

Resnici na ljubo, bi Šarec z malo politične modrosti lahko mandat pripeljal do konca. Dejstvo je, da vlada ne rabi narediti nič, da spelje mandat. Lep primer je recimo vlada Mira Cerarja. V bistvu mora le nič obljubiti, pa gre. Mora pa seveda od časa do časa vsakemu pustiti kakšno manjšo zmago, ker sicer pač ratajo preveč nervozni. Hudič pa je, če so vsi skupaj toliko nesposobni, da si niti malih zmag ne znajo najti in izvesti.

Ampak te malo modrosti Šarec ni zmogel. Podobno, kot se je prenaglil z obljubo, da bo ustavno odločbo okoli financiranja šolstva rešil do novega šolskega leta, pa je ni, se je zaletel v odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer ga je, roko na srce, Levica ujela v svojo igro. Ja, zdravstvo rabi reforme. Ampak reforme, ki bodo imele v fokusu pacienta in njegovo zdravje ne tiste, ki imajo v fokusu zavarovalnice in njihove domnevne dobičke. In nerealne obljube vodijo v nerazumne rešitve, ki jih razumni ljudje pač ne morejo požreti. In odidejo. Ko ti odidejo pametni, ostanejo neumni.

Ampak Šarec ni več pomemben. On je sedaj stranski igralec. Odvrgel je svoje karte (in puško v koruzo) in v bistvu nikogar več ne zanima, kaj ima za povedat.

Od tukaj naprej pa sta dve opciji:

1. Janša postavi novo vlado, za kar mora pridobiti še SMC, Desus, SAB, ne ravno vse, ampak čim več. NSi v tem primeru mora zraven, SNS bo pa pač pomagala, kot je pomagala Šarcu.
2. Gre se na nove volitve.

Odločitev ni zgolj v rokah Janše, je pa v tem najpomembnejši.

Kaj bi prinesle nove volitve? Verjetno podoben rezultat kot prejšnje, morda brez SMC ali SAB, zato močnejšim LMŠ in močnejšo Levico. Ampak po kakšni kampaniji? Verjetno bi se dosedanji koalicijski partnerji toliko masirali med seboj in Levico, da bi po volitvah precej težko vzpostavili novo koalicijo. Vendar bi v primeru, če bi mediji v času predvolilne kampaniji znova izvlekli izjave iz vseh vpletenih da z SDS ne gredo v koalicijo, težko to uspelo tudi SDSu. Sicer pa volitve, četudi morda stranki ne prinašajo posebnega tveganja (ampak ga, vsaj SMC, SNS in SABu), prinaša tveganje posameznim poslancem. Kaj ti pomaga stranka v parlamentu, če ti ostaneš zunaj, razmišlja marsikdo med njimi.

Če je Šarec “dobro” opravil svoje delo, in se je dejansko res zagabil vsem svojim partnerjem, potem ima Janša možnost sestaviti vlado tudi v tem sklicu parlamenta. Nenazadnje si je s tem odprl tudi opcijo voditi EU v drugem delu leta 2021, kar je odlično izhodišče za naslednje volitve, pa še medij bodo v tem primeru težko izsilili vnaprejšnje zavračanje koalicije z SDS, sploh od tistih, ki bi v tej vladi sodelovali.

Desus, je ravno zamenjal predsednika. Za njih je tveganje volitev še toliko večje. Zakaj bi se jim mudilo na volitve?

SMCju slabo kaže. Še več, imajo kar veliko poslansko skupino, ki pa je roko na srce rezultat Cerarja. Ki se umika. Počivavšek se mora profilirati. Zato rabi čas. Zakaj bi se mu mudilo na volitve?

SAB ne bi podcenjeval. 2x jim je slabo kazalo. 2x jim je uspelo. Oni se dejansko imajo kaj za odločiti. Ampak roko na srce, najbolje bi se odločili, če sklenejo dober deal s SD in se jim pridružijo. Oni so glede volitev lahko manj živčni, kot prejšnji stranki, pa vseeno, zakaj bi se jim kamorkoli mudilo? Ampak v igro pridejo le, če ena od prej omenjenih zavrne JJ. Sicer pa se bodo verjetno bolje počutili v družbi SD in Levice v opoziciji.

Šarec je odstopil, ker ni mogel narediti nič. Paradoksalno bo Janša lahko sestavil vlado, če bo obljubil, da ne bo naredil nič. Vsaj nič resnega. Razen seveda volilne zakonodaje. To bo pač moral obljubiti. Potem pa lahko, z državniško držo, celo spelje kakšen projekt. Tudi na področju zdravstva. Čeprav bodimo realni. Če upoštevamo vodenje EU v drugi polovici 2021 potem smo sedaj že čez polovico uporabnega mandata. Velike reforme, potrebujejo čas. Kar lahko Janša naredi je, da v tem času gradi državniški image, ki ga vnovči po volitvah 2022. Pri tem pa pazi, da se ne skrega z partnerji, ker jih bo potreboval. In v tem scenariju leta 2022 Šarca ne bo več. Oziroma se ga bodo, tako kot so se ga naveličali koalicijski partnerji, naveličali tudi njegovi volilci.

Ko pišem, da Janša sestavi vlado, to ne pomeni nujno, da jo vodi on. Čeprav roko na srce, si težko predstavljam ta scenarij. V tem primeru, se mi zdijo volitve verjetnejši scenarij.

Po moje bo kar nekaj zmagovalcev, mroda celo več kot poražencev.

Največ glasov bo dobila SDS(+SLS). Če je SDS dobila na prejšnjih volitvah 3 poslance, bi skupaj z SLS morala letos z lahkoto dobiti tudi 3. 4? Težko.

Če NSi dobi 1, in v to skoraj ne bi smelo biti dvoma, pomeni to 4 za “desnico”, in verjentno 4 za “levico”. Če bo takšen rezultat, potem se bodo seveda “levi” razglasili za zmagovalce, saj bi to pomenilo da so rezultat iz 5:3 spremenili v 4:4, se pravi izboljšali.

Continue reading “Napoved rezultata na EU volitvah”

Povod za to pisanje je prispevek ekonomista JPD z naslovom “Kako fiskalno pravilo rešiti pred njegovimi navijači?” kjer avtor polemizira s samim fiskalnim pravilom (ustava), izvedbo le tega (zakon) in oceno predloga proračuna s strani fiskalnega sveta. Fiskalno pravilo, ki v bistvu določa, da moramo na srednji rok imeti uravnotežen proračun, ni nobena Slovenska posebnost, ampak je na področju Evropske unije kar pravilo in ne izjema.

Naj kar takoj povem, da se z JPD strinjam, glede njegove ocene, da je zaradi metodoloških težav fiskalno pravilo, kot je zapisano v težavi dokaj nezanesljivo in daje precej nestabilne ocene. Napovedovanje prihodnosti je pač negotovo. Če pogledamo malce v preteklost, lahko najdemo kopico primerov, ko so napovedi bodoče gospodarske rasti oz. BDPja krepko odstopale od kasnejše realizacije. In pri fiskalnem pravilu uporabljamo podobne postopke in izvorne podatke kot pri napovedovanju BDPja.

Continue reading “Je fiskalno pravilo res tako zanič?”

V bistvu mi je prav zabavno poslušati razne komentarje o tem kaj ALDE bi in kaj ne bi v Sloveniji, pa da bi se pod njegovim dežnikom zbrali liberalci v neko LDS listo in podobno. V resnici pa že dolgo slovenske stranke, ki se združujejo na EU nivoju v ALDE, druži le eno. Ne želijo tja, kjer je SDS in ne tja, kjer je SD. Ostane tretja možnost – ALDE. ALDE pa, kot tretja EU stranka pač sprejme vsakega, ki se želi včlaniti. In to je približno to.

Seveda pa bi se liberalna zgodba ALDE lahko prodala slovenski javnosti, ki še kar hrepeni po lepih Drnovškovih časih, kar tudi nad LDS ustvarja nek, sicer nezaslužen, svetniški cilj. In ja, če bi LMŠ + SMC + SAB zmogle toliko državotvornosti, da bi se odločile za skupen nastop bi to lahko pomenilo premik v rezultatu EU. Iz 5 : 3 (desni : levi) bi lahko prešli na 4 : 4 ali celo 3 : 5. Poleg močnejše kandidatne liste, bi bilo zelo pozitivno tudi sporočilo sodelovanja.

Continue reading “ALDE na EU volitvah v Sloveniji”

No, tekel ravno ne bo, čeprav tudi to ni izključeno, če bo potrebno. Je pa zanimivo da v angleščini (ali amerikanščini) uporabljajo isti glagol za tek in kandidiranje, s čimer se verjetno želi poudariti, da je kandidiranje resno in naporno opravilo, čemur vsaj pri nas pogosto ni tako. No, verjamem, da bo Žiga resno tekel ta maraton.

Kandidaturo Žige na listi NSi vsekakor ocenjujem kot pozitivno, če mu uspe, tudi za njega, sicer pa predvsem za NSi. Dejstvo je, da si NSi že nekaj časa želi preoblikovati svojo podobo in usmeritev, vendar se vsaj meni zdi, da pri tem niso ravno uspešni. No, to je le moje mnenje, dejstvo pa je tudi, da sem jih na zadnjih volitvah volil, tako da čisto neuspešni pa tudi niso :-)))

Continue reading “Turk bo tekel za NSi!”

Ne, ministra Lebna mi ni nič žal. Zadeve okoli makete so jasne, pa tudi sicer izvajanje projekta 2. tir na način kot so to delali, ni nekaj, kar bi si želel. Ljudi, ki javna sredstva netransparentno porabljajo za lastno promocijo (stranke SMC) v politiki ne potrebujemo. Na nek način to spominja na župana Jankovića, za katerega je pogosto slišat, da že res, da je marsika “čudno” da pa se je vseeno v Ljubljani marsikaj naredilo. Ali sem prenaiven, če si želim, da se za javna sredstva ne le kaj naredi, ampak da se to naredi tudi transaprentno in gospodarno. Ne, Lebna mi res ni žal.

Ampak, ena ključnih nalog šefa, v tem primeru Šarca je, da da svojim podrejenim priložnost delati, in da jim ob tem tudi nudi ustrezno podporo. No, Leben je ni dobil. Ravno tako ne tudi Prašiček, niti Bandeli. Pa da smo si na jasnem. Tudi nobenega od omenjenih mi ni žal. Ampak vseeno to poraja vprašanje, kakšne kandidate predlaga predsednik vlade za ministre. In ja, vem da jih predlagajo stranke, članice koalicije. Ampak formalno pa je predlagatelj predsednik vlade, in je najbolj odgovoren za delo celotne vlade, zato njegove odgovornosti ne smemo zmanjševati.

Continue reading “Odstavitev ministra Jureta Lebna”

Da, bil sem na tem dogodku. Se pozdravil s par prijatelji, spil dva glaža vina, malce poslušal, malce preslišal in to je tudi vse. Napovedani govorci niso obetali veliko, čeprav je kateri med njimi dal tudi presegel pričakovanja.

Ne vem od kje v Sloveniji takšna fama, da mora vsak dogodek s politično mislijo, pomeniti že ustanovitev stranke? Ali je res takšno pomanjkanje le teh? Pošteno povedano, od organizatorjev tega dogodka ustanovitve stranke tudi ni pričakovati, pa čeprav morda kar sami na to namignejo, predvsem v PR namene, da dobijo kakšnega poslušalca več. Ampak, a je takšen dogodek brez ustanovnih korakov zato odveč?

Ne. Dogodkov, ki bi promovirali svobodo je v Sloveniji premalo. Veliko je dogodkov, ki promovirajo neko specifično svobodo, svobodo kot takšno, pa redko kateri.

Tako da lahko mirno zapišem, da se je dogodek odvil v skladu s/z (mojimi) pričakovanji. Tisti, ki pa so pričakovali, da jim bo končno nekdo ustanovil njihovo stranko, pa so seveda razočarani. Ampak stranko razočaranih in razžaljenih v Sloveniji že imamo, in res ne potrebujemo še ene. Če katero, potrebujemo stranko veselih in zadovoljnih ljudi. Ki bodo jutri (ponedeljek) veselo žvižgajoč odšli na delo, in ki so petek zaključili še bolj veselo na pivu … ali ob kozarcu vina.