Ne glede na to, da je bilo večinsko mnenje med poznavalci slovenske politike, da KULova brezupnica praktično nima možnosti, da uspe, je verjento v vsakem vrtal črv dvoma, kaj pa če vseeno. Sicer ne vem, kako je pri ostalih, ampak jaz se spomnim le enega glasovanja v DZ, kjer sem mnenje (in s tem glas) nekako spremenil na osnovi povedanega na plenarnem zasedanju. Bilo pa je po razpravi sedaj evropskega poslanca Franca Bogoviča. In to je bilo edino glasovanje med par 100.

Tako da so razprave v DZ predvsem predstava za javnost. Povedano tam znotraj, je bolj kot drugim kolegom namenjeno javnosti. Zato nekako svetovalci svetujejo, da pri vsaki razpravi dodaš nekaj lokalnega, ker nenazadnje, te izvolijo lokalni volilci, v tvojem volilnem okraju. No, sedaj veste, zakaj nekateri poslanci ob čist nepovezanih temah omenjajo kakšno lokalno zadevo.

Zakaj so KULovci vseeno šli v brezupnico, če so bili lahko prepričani, da ne bo šlo čez?

Glede na to, kaj so sami govorili in kaj so pisali opozicijski mediji, je jasno, da so za poraz vedeli v naprej. Sicer ne bi že v naprej razlagali, da bo tudi poraz zmaga. Da ni važno, ali vlada pade, važno je, da bo več glasov ZA kot PROTI. Da sploh ne gre za menjavo vlade, ampak da je potrebno posameznikom ponuditi izhod v sili, pa da si vest operejo.

Dejstvo je, da v SMCju so poslanci, ki jim Janez Janša ni ravno ljub. Glede na to, da gre za stranko, ki ga je metala iz parlamenta, to sploh ni presenetljivo. Seveda z menjavo predsednika stranke, pride tudi menjava politike. Morda se potem kdo manj počuti člana, ali celo razmišlja o prestopu. V resnici, jim tega niti ne moremo zameriti. Že brez tega, da stranka menja kurz, se mnenje posameznika sčasoma spreminja. Ok, pustimo ob strani primere, ko nekdo menja mnenje vedno, ko mu začne voda v grlo teči, to je druga zadeva bolj povezana z (ne)načelnostjo kot menjavo politke.

In na te je računal KUL. In na medijsko ofenzivo, ki smo ji bili priča zadnje čase. Se jim je pa ob tem zalomilo, in sicer ne v SMCju, ampak kar v Desusu. V bistvu ne vem, kaj je šlo tam narobe. Ker Karlu pomanjkanja izkušenj pač ne moremo očitati. Morda je bila sprememba predvsem v tem, da je Desus po dolgem času dobil poslanca, ki zna razmišljati s svojo glavo, le ta pa je še ostalim malce odprl oči. Morda. Ali pa je Karla vloga velikega rešitelja tako prevzela, da je povečal stopnjo arogance, potegnil par odločitev brez posveta s poslanci, le te pa so mu to zamerili. Kdo bi vedel.

Neodgovorjeno bo ostalo tudi vprašanje, ali bi se KUL bolje odrezal z Jožetom Damijanom, kot Karlom Erjavcem? Ker v resnici je bila glavn apomanjkljivost Jožeta to, da nima za sabo nobenega poslanca, Karel pa jih je pripeljal 5. No, tako je mislil. Izgleda pa, da je pripeljal pogojno enega. Kar pa sploh ni bistveno več.

Jožeta bi KUL precej lažje “prodal” kot tehničnega mandatarja. In mediji, ga bi lahko slikali in opisali kot ekonomskega strokovnjaka, praktično kot slovenskega Varufakisa za katerega vsi vemo, da se je pogumno boril proti trojki in skoraj zmagal. Skoraj. No, v bistvu bi Varufakis popolnoma ustrezal KUL zgodbi. Nekako v stilu iz poraza v poraz do končnega poraza.

Koalicija je lahko z rezultatom zadovoljna. Ampak, če KUL pripelje boljšega kandidata, bo miren spanec znova zelo vprašljiv. Še največji problem je, kako prepričati odličnega človeka, da skoči na ta vlak norosti. In po pravici povedano, te norosti je bilo v razpravi dovolj na obeh strani. Dovolj in preveč, za res odličnega kandidata.

Čez par mesecev po Sloveniaj predsedovala EU. Nato nas čakajo volitve. Ali bo KUL poiskusil ponovno pred predsedovanjem EU? Naivno bi bilo pričakovati, da bi jih to oviralo pri edinem cilju ki ga vidijo pred sabo. To je, da (znova) prevzamejo vlado.

Ampak dejstvo je, da vlado lahko vrže le koalicija. Opozicija je ne more. In koalicija je močna le toliko, koliko je močen najšibkejši člen. Moč le tega pa je precej bolj odvisna od internih razmerij in stanja znotraj koalicije kot od medijskega slikanja realnosti za zunaj opazujoče. Če znotraj koalicije vlada dialog in medsebojno spoštovanje, potem se koaliciji glede obstoja ni bati. In ja, kolikor slišim, je stanje znotraj precej bolj demokratično, kot nam slikajo mediji.

Ampak, kot smo že videli nekajkrat do sedaj, eno poročilo KPK, ena odločitev sodišča, odstop ministra…. vse to lahko znova obrne sliko na glavo.