Zadnji zapis je bil 2 meseca po operaciji, kjer sem bil že na biciklu, hodil sem pa v glavnem po ravnem, do 6 km. V 3. mesecu pa sem že šel v hribe, 10km 500 višincev in sredi 3. meseca tudi že 1300 višincev. Ob 2-3x tedenski vadbi za moč in delo na gibljivosti. Kolikor je vreme dopuščalo pa seveda tudi kolesarjenje, tudi v hrib.

Tudi zapadel sneg me ni oviural, tako da sem tudi gazil na Trdinov vrh, Veliko planino, Triangl (Zelenica) in Viševnik. V 5 mesecu tudi na Kamniškem sedlu (decembra) ko je bilo kar obilo snega. Snega je bilo sicer že dovolj za smučanje, ampak za to je bilo pa še prezgodaj. 3-4 mesece po operaciji je graf (tako se reče vgrajeni vezi) namreč najbolj švohoten in ni za izzivati.

Tako da je smučanje počakalo do konca 6 meseca, zato pa sem 7 mesec po operaciji začel na polno. Naj dodam, da trener nad tem ni bil najbolj navdušen in je nekako predlagal, da izpustim celo sezono. No, nisem ga poslušal, sem pa ves čas smučal z opornico.

Tako sem v 7., 8. in 9. mesecu po operaciji naredil 21 turno smučarskih tur, vključujoč Triglavsko magistralo, poleg tega pa še par navadnih smučarij. No, parkrat sem na Krvavcu šel gor s turnimi, nato pa potegnil še par fur z žičnico. Nazadnje tudi že brez opornice. Počutje ves čas super.

Tako lahko sedaj, po 9 mesecih nekako zaključim to zgodbo. Vmes mi koleno niti enkrat ni zatajilo ali da bi začutil kakšno nestabilnost. Če se prav spomnim, sem imel dva padca, oba brez posledic vseeno pa v opomin, da se kaj lahko zgodi.

Imam polno gibljivost kolena. Ne čutim nobenih razlik med kolenoma, in po moči sem verjetno nazaj na stanju pred operacijo.

Še enkrat zahvala Ortopedski kliniki v Ljubljani, Kinvital-u in Šmarješkim toplicam za vrhunski servis. Ter seveda vsem mojim spremljevalkam in spremljevalcem na raznih turah za ves moralno in siceršnjo podporo.

Celotna serija o ACL >>>