Državni zbor je po vetu Državnega sveta z absolutno večino potrdil sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi. Gre za zakon, za katerega se je že desetletje ali dve govorilo, da je potreben, vendar se je vedno nekako ustavilo pri financah oz. finančnem ministru. Do prejšnje Janševe vlade, ki je zakon uspela spraviti skozi Državni zbor, res pa brez konkretnih finančnih rešitev. Določili so storitve za financiranje pa zgolj pavšalno navedli možne vire. Ampak ja, Janševa vlada in koalicija sta zakon sprejela, konkretnejšo izvedbo pa preložila na kasneje. Če bi ostali na oblasti, bi pač to postal njihov problem. Ampak oblast se je zamenjala, in problem je prešel na vlado in koalicijo Roberta Goloba.

Vlada RG je najprej odložila uveljavitev zakona za 1 leto, ker pač niso bili v stanju na hitro urediti potrebnih zadev. Roko na srce, tega dodatnega leta kaj prida niso izkoristili, tako da jih bo v začetku naslednjega leta vse skupaj pričakalo približno enako nepripravljene, kot bi jih leto prej. So pa vmes določili financiranje in opravili še par manjših sprememb zakona, recimo prenos pristojnosti iz ZZRS na CSDje.

Verjetno se večinsko kar strinjamo, da je dolgotrajna oskrba pomembna tema, imamo pa precej različne poglede, kaj naj vsebuje, kako naj bo organizirana in nenazadnje, kako naj se financira. Možnoh pristopov je veliko, od povsem liberalnega, da naj vsak poskrbi za svojo starost, bodisi z varčevanjem, bodisi z ustreznim številom vzgojenih otrok, ki bodo poskrbeli za starše na starost, do tega, da naj država poskrbi za vse. Sprejete zakonske rešitve se nagibajo bolj v slednjo smer. In, če se že odločimo za neke pravice, ki jih zapišemo v zakon, je prav da se poskrbi tudi za financiranje.

1% prispevka delojemalca in 1% delodajalca se ne sliši veliko, in je primerljivo z drugimi državami. Vendar, če skrbno preberemo predlog zakona in v njem primerjave z drugimi državami, bomo opazili, da so v več državah na ta račun odpravili 1 dela prost dan in s tem uravnotežili dodaten prispevek. V Sloveniji tega niti omenil ni nihče.

Malo pred sprejemom tega zakona je vlada in nato tudi državni zbor še sprejel prenos dopolnilnega zavarovanja iz komercialnih zavarovalnic na ZZRS in ga naredil obveznega. S tem so se obvezni prispevki tudi povečali.

Lahkota, s katero vlada predlaga, državni zbor pa sprejme, povečanje socialnih prispevkov, brez soglasja socialnih partnerjev, je dejansko tisto, kar pri tem najbolj boli. Pa tu ne gre le za gospodarstvo, tudi sindikati niso vsi navdušeni nad temi rokohitrskimi pristopi. Na spodnjem podcastu, predstavnica sindikatov lepo pove, kaj je bil njihov predlog. Ampak vlada se je odločila za najenostavnejšo pot.

Na tem podcastu odprejo tudi par zanimivih vprašanj povezanim z tem zakonom. Recimo glede oskrbovalcev družinskih članov.

Po zakonu bo namreč zavarovanec, če bo izpolnjeval pogoje, pridobil pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki bo bil za to seveda tudi plačan, ne veliko, a vseeno malce več kot minimalna plača. Ob tem se mi porajajo naslednja vprašanja oz. potencialni problemi:

1. To lahko pomeni način reševanja socialnega položaja otrok. Starejši obnemogli, ki bo pridobil pravico po zakonu, se bo odločil za družinskega oskrbovanca, da le temu omogoči zaslužek. In, bo zato pripravljen sprejeti tudi nižji nivo storitev, kot bi jih bil recimo deležen v streokovnejši oskrbi.
2. Ukrep bo efektivno pomenil odliv ljudi iz trga dela, kjer pa jih že sedaj primanjkuje.
3. Že sedaj oskrbovalci ostarelih in obnemoglih, v recimo domu za starejše, delajo za podobno plačilo. Če bodo to lahko delali doma, in skrbeli le za enega ali največ dva, zakaj bi še hodili v službo? Kje bodo domovi za ostarele dobili kader?
4. Ali bodo CSDji sposobni izvajati ustrezen nadzor, da bodo oskrbovanci dobili ustrezen nivo storitev?

Vsi ti pomisleki bi po moje morali pomeniti, da bi se sam ukrep oskrbovalca družinskega člana moral izvajati kot zadnji ukrep, ne pa kot prvi, kar nekako predvideva zakon. Še bolje bi bilo, da bi se uvajal postopoma, in pri tem črpal iz tako pridobljene prakse. Sedaj pa imam občutek, da se v bistvu skače na glavo v prazen bazen in bo glavobol neizbežen.