Ekonomija, Razmišljanja

Ekonomika cepljenja proti gripi

Prvič sem se odločil za cepljenje proti gripi. Cepljenje sem opravil pri svoji zdravnici, no njeni sestri, ker tako pač je to urejeno. Saj, morda se lahko tudi kje drugje, bolj pri roki, samo da za to ne vem. Če kdo ve, pa vljudno vabljen da sporoči v komentarjih.

Cepljenje je za mene, ki nisem rizična kategorija, samoplačniško. 14 EUR. Dovolj malo, da to ne bi terjalo tega zapisa, če ne bi to pomenilo, da kasira sestra, za katero je to očitno dovolj eksotična zadeva, da sprejema le gotovino, in seveda v blagajni nima dovolj, da vrne, če plačaš z bankovcem za 50 EUR. In pa račun. Saj ga lahko pošljem po pošti. Veste, nekaj nam program za izdajo računov ne dela, in imam vedno težave. Sem ji omenil, da računa v bistvu ne rabim, naj FURS kar sam lovi, če misli, da jih tudi nač javni zdravstveni sistem goljufa. Jaz jim zaupam.

No, sedaj pa k ekonomiki.

Že to, da mora sestra zaradi pobiranja samoplačniškega principa izdajati račun, voditi blagajno, verjetno pomeni občuten del tistih 14 EUR. Če pa cepivo dejansko deluje, in vsi upamo da da, potem sem s tem zdravstvenmu sistemu, pa tudi meni, prihranil vsaj dva obiska pri zdravniku, pa še izdajo potrdila o bolniški odsotnosti za delodajalca. Država z nadomestilom za bolniško nima stroškov, vendar, če bi bil recimo na bolniškem 1 teden, bi zaradi znižanja plače, plačal manj prispevkov in to bi bil izpad ZZZS. Heh, pri povprečni plači to znese točno 11,25 EUR. Pri dvokratniku povprečne plače pa 2x več, ali pa če ste na bolniški dva tedna. Aja, pa krvnih preiskav in podobnih stroškov se še dotaknili nismo.

Tudi brez posebnih zapletov, ki pa se pri gripi lahko zgodijo, se torej ZZZSju zelo verjetno bolj splača, da bi nas zastonjsko cepil, kot da dobimo gripo. Mimogrede, kakšna je pa verjetnost, da zboliš za gripo?

S strani delodajalca je računica seveda še bolj v prid morebitnemu plačniku, se pravi delodajalcu, ker poleg izpada dela, mora pač plačati nadomestilo plače. V bistvu po tem, ko to malce preračunaš, mi ni najbolj jasno, kako se ne pojavijo cepilci, ki bi podjetjem ponudili cepljenje zaposlenih (kdor pač želi). Ker trenutno je pri podjetjih verjento največja ovira to, da se pač s tem mora nekdo ukvarjati.

Še najbolj čista računica pa je seveda pri samozaposlenih. Ker tam se delavec pač odloči da se cepi, plača pa delodajalec ;-).

Mimogrede, cepljenje stane 0,5% prispevkov, ki jih od povprečne plače v enem letu plačate ZZZS.

 

 

Krneki, Potovanje

Norveška

Evo, par misli, dokler sem še tukaj s spočitimi možgani. Slike pridejo kasneje, ko jih pregledam in uredim.

Najprej par stereotipov, ki sem jih o Norveški imel, predeen sem prišel sem.

  1. Norveška je draga
  2. Ker je veliko vode (jezera, fjordi,,..) mora biti veliko komarjev
  3. Pričakuj dokaj zanič vreme, grepš na hladno

Slovenija je najlepša država na svetu. Dokler ne vidiš Norveške. No, pretiravam. Zanalašč. Ker kdor je že videl kaj sveta, potem ve, da najlepšega kraja na svetu ni. Ja, fjordi so super. Ledeniki tudi. Grand canyon razturi pa ni niti v Sloveniji niti na Norveškem. Polja čajevca v Indiji ali Šri lanki tudi imajo svoj čar. Stepe z miljonskimi čredami? Slon v naravnem okolju? Pogled na brezkončni ocean? Ledeniška jezera? Glede narave ima Norveška za ponuditi ogromno. In ni jih sram to pokazati. Če se prepeljate po par panoramskih cestah, boste videli že marsikaj. Slapovi, ki so vsi po vrsti višji od naših najbolj znanih se vrstijo en za drugim. Gozdovi tlakovani z mahovo podrastjo. Kamenje, prekrito z lišaji, kar nakazuje čist zrak. Jezera s kristalno čisto vodo. Ledeniki. Razgledi na globoke fjorde, ki se jih je toliko, da se jih preobješ. Ne, z lepotami narave bog na Norveškem ni skoparil.

Continue reading “Norveška”

Ekonomija, Strokovno

Nexo.io – dobra naložba?

V času, ko klasične banke ponujajo zanemarljive obrestne mere, ki morda dosežejo 1% na leto, večinoma so pa bližje 0, Nexo ponuja 8% letni donos. Ker me je par kolegov vprašalo, kaj si mislim o tem, sem malce pogledal in zapisal moje misli o tej fantastični naložbi. Komot sem kaj spregledal, in prosim, da me na to opozorite in bom popravil.

Nexo poleg 8% ponuja tudi možnost zaslužka z njihovim tokenom, na katerega izplačujejo dividende v višini 30% profita. Čeprav gre za različni zadevi se vse skupaj na koncu zreducira na isto vprašanje. Ali ima NEXO delujoč poslovni model, ki lahko generira visoke donose? Ko imamo to razčiščeno pa pride na vrsto vprašanje regulacije, licenc in podobnega.

Continue reading “Nexo.io – dobra naložba?”

Politika

Napoved rezultata na EU volitvah

Po moje bo kar nekaj zmagovalcev, mroda celo več kot poražencev.

Največ glasov bo dobila SDS(+SLS). Če je SDS dobila na prejšnjih volitvah 3 poslance, bi skupaj z SLS morala letos z lahkoto dobiti tudi 3. 4? Težko.

Če NSi dobi 1, in v to skoraj ne bi smelo biti dvoma, pomeni to 4 za “desnico”, in verjentno 4 za “levico”. Če bo takšen rezultat, potem se bodo seveda “levi” razglasili za zmagovalce, saj bi to pomenilo da so rezultat iz 5:3 spremenili v 4:4, se pravi izboljšali.

Continue reading “Napoved rezultata na EU volitvah”

Politika

Je fiskalno pravilo res tako zanič?

Povod za to pisanje je prispevek ekonomista JPD z naslovom “Kako fiskalno pravilo rešiti pred njegovimi navijači?” kjer avtor polemizira s samim fiskalnim pravilom (ustava), izvedbo le tega (zakon) in oceno predloga proračuna s strani fiskalnega sveta. Fiskalno pravilo, ki v bistvu določa, da moramo na srednji rok imeti uravnotežen proračun, ni nobena Slovenska posebnost, ampak je na področju Evropske unije kar pravilo in ne izjema.

Naj kar takoj povem, da se z JPD strinjam, glede njegove ocene, da je zaradi metodoloških težav fiskalno pravilo, kot je zapisano v težavi dokaj nezanesljivo in daje precej nestabilne ocene. Napovedovanje prihodnosti je pač negotovo. Če pogledamo malce v preteklost, lahko najdemo kopico primerov, ko so napovedi bodoče gospodarske rasti oz. BDPja krepko odstopale od kasnejše realizacije. In pri fiskalnem pravilu uporabljamo podobne postopke in izvorne podatke kot pri napovedovanju BDPja.

Continue reading “Je fiskalno pravilo res tako zanič?”

Politika

ALDE na EU volitvah v Sloveniji

V bistvu mi je prav zabavno poslušati razne komentarje o tem kaj ALDE bi in kaj ne bi v Sloveniji, pa da bi se pod njegovim dežnikom zbrali liberalci v neko LDS listo in podobno. V resnici pa že dolgo slovenske stranke, ki se združujejo na EU nivoju v ALDE, druži le eno. Ne želijo tja, kjer je SDS in ne tja, kjer je SD. Ostane tretja možnost – ALDE. ALDE pa, kot tretja EU stranka pač sprejme vsakega, ki se želi včlaniti. In to je približno to.

Seveda pa bi se liberalna zgodba ALDE lahko prodala slovenski javnosti, ki še kar hrepeni po lepih Drnovškovih časih, kar tudi nad LDS ustvarja nek, sicer nezaslužen, svetniški cilj. In ja, če bi LMŠ + SMC + SAB zmogle toliko državotvornosti, da bi se odločile za skupen nastop bi to lahko pomenilo premik v rezultatu EU. Iz 5 : 3 (desni : levi) bi lahko prešli na 4 : 4 ali celo 3 : 5. Poleg močnejše kandidatne liste, bi bilo zelo pozitivno tudi sporočilo sodelovanja.

Continue reading “ALDE na EU volitvah v Sloveniji”

Politika

Turk bo tekel za NSi!

No, tekel ravno ne bo, čeprav tudi to ni izključeno, če bo potrebno. Je pa zanimivo da v angleščini (ali amerikanščini) uporabljajo isti glagol za tek in kandidiranje, s čimer se verjetno želi poudariti, da je kandidiranje resno in naporno opravilo, čemur vsaj pri nas pogosto ni tako. No, verjamem, da bo Žiga resno tekel ta maraton.

Kandidaturo Žige na listi NSi vsekakor ocenjujem kot pozitivno, če mu uspe, tudi za njega, sicer pa predvsem za NSi. Dejstvo je, da si NSi že nekaj časa želi preoblikovati svojo podobo in usmeritev, vendar se vsaj meni zdi, da pri tem niso ravno uspešni. No, to je le moje mnenje, dejstvo pa je tudi, da sem jih na zadnjih volitvah volil, tako da čisto neuspešni pa tudi niso :-)))

Continue reading “Turk bo tekel za NSi!”

Politika

Odstavitev ministra Jureta Lebna

Ne, ministra Lebna mi ni nič žal. Zadeve okoli makete so jasne, pa tudi sicer izvajanje projekta 2. tir na način kot so to delali, ni nekaj, kar bi si želel. Ljudi, ki javna sredstva netransparentno porabljajo za lastno promocijo (stranke SMC) v politiki ne potrebujemo. Na nek način to spominja na župana Jankovića, za katerega je pogosto slišat, da že res, da je marsika “čudno” da pa se je vseeno v Ljubljani marsikaj naredilo. Ali sem prenaiven, če si želim, da se za javna sredstva ne le kaj naredi, ampak da se to naredi tudi transaprentno in gospodarno. Ne, Lebna mi res ni žal.

Ampak, ena ključnih nalog šefa, v tem primeru Šarca je, da da svojim podrejenim priložnost delati, in da jim ob tem tudi nudi ustrezno podporo. No, Leben je ni dobil. Ravno tako ne tudi Prašiček, niti Bandeli. Pa da smo si na jasnem. Tudi nobenega od omenjenih mi ni žal. Ampak vseeno to poraja vprašanje, kakšne kandidate predlaga predsednik vlade za ministre. In ja, vem da jih predlagajo stranke, članice koalicije. Ampak formalno pa je predlagatelj predsednik vlade, in je najbolj odgovoren za delo celotne vlade, zato njegove odgovornosti ne smemo zmanjševati.

Continue reading “Odstavitev ministra Jureta Lebna”

Strokovno

QR položnice in N26

Ena od res lepih poenostavitev plačevanja položnic je QR koda. Na mobilni aplikaciji jo poskeniraš, potrdiš plačilo in denar iz računa že leti vašemu najljubšemu dobavitelju elektrike, interneta ali Playboja. Žal pa moja priljubljena nemška banka N26, tega ne podpira, in ker je to slovenska posebnost, niti ni za pričakovati, da bi. Ker pa ima N26 možnost API dostopa (ki sicer ni uraden in dokumentiran) pa si to lahko sprogramiramo sami.

Začne se z mobilno aplikacijo, ki zna prebrati QR kodo. Takšnih je veliko. Malo, pa jih zna prebrano poslati naprej na nek URL, kjer bi to predelali v API klic na našo izbrano banko. Ena od teh aplikacij je “Barcode scaner“. Ni najlepša, ampak dela. V bistvu sem jih probal vsaj 10, preden sem našel primerno. Večina ne zna poslati podatkov naprej, nekatere pa porežejo prelome vrstic, in si potem težko s tem kaj pomagaš. No s to gre lepo. Kako skonfigurirati pa kasneje.

Continue reading “QR položnice in N26”

Politika

Katedrala svobode

Da, bil sem na tem dogodku. Se pozdravil s par prijatelji, spil dva glaža vina, malce poslušal, malce preslišal in to je tudi vse. Napovedani govorci niso obetali veliko, čeprav je kateri med njimi dal tudi presegel pričakovanja.

Ne vem od kje v Sloveniji takšna fama, da mora vsak dogodek s politično mislijo, pomeniti že ustanovitev stranke? Ali je res takšno pomanjkanje le teh? Pošteno povedano, od organizatorjev tega dogodka ustanovitve stranke tudi ni pričakovati, pa čeprav morda kar sami na to namignejo, predvsem v PR namene, da dobijo kakšnega poslušalca več. Ampak, a je takšen dogodek brez ustanovnih korakov zato odveč?

Ne. Dogodkov, ki bi promovirali svobodo je v Sloveniji premalo. Veliko je dogodkov, ki promovirajo neko specifično svobodo, svobodo kot takšno, pa redko kateri.

Tako da lahko mirno zapišem, da se je dogodek odvil v skladu s/z (mojimi) pričakovanji. Tisti, ki pa so pričakovali, da jim bo končno nekdo ustanovil njihovo stranko, pa so seveda razočarani. Ampak stranko razočaranih in razžaljenih v Sloveniji že imamo, in res ne potrebujemo še ene. Če katero, potrebujemo stranko veselih in zadovoljnih ljudi. Ki bodo jutri (ponedeljek) veselo žvižgajoč odšli na delo, in ki so petek zaključili še bolj veselo na pivu … ali ob kozarcu vina.