Mladinine laži

Mladini se je zapisalo:

Da v Sloveniji na 100 evrov bruto dohodka, plačaš 16 EUR davkov in prispevkov. Glede na to, da samo prispevki delojemalca znašajo 22,1%, nekako težko verjamem, da je to res. Pa poglejmo kaj pravijo spletni izračuni plač.

Ker je dohodnina progresivna, je namanjša obdavčenost pri najmanjši plači, zato si poglejmo davke in prispevke na minimalno plačo, ki znaša 790,73 EUR bruto. Izračun na racunovodja.com nam za 790,73 EUR bruto plače naračuna 356,58 EUR davkov in prispevkov (174,75 prispevki 1, 127,31 prispevki 2, 54,52 akontacija dohodnine), kar preračunano na 100 EUR dohodka pomeni 45 in ne 16 EUR davkov in prispevkov.

Od kje potem Mladininih 16 EUR? Upoštevali so zgolj prispevke, ki se jim reče “Prispevki na bruto plačo” oz. bolj po domače “prispevki delodajalca”. In kje je tukaj Mladinino zavajanje? Cifre, ki jih navajajo pred tem o Švedski in Nemčiji se seveda ne nanašajo le na delne prispevke, tako kot pri nas, ampak na vse davke in prispevke, ki jih je potrebno plačati. In prav bi bilo, da to upoštevajo tudi na primeru Slovenije.

Dejstvo sicer je, da v primerjavi z Švedsko ali Nemčijo pri nas plače niso ekstremno obdavčene, recimo 3x bolj. Čeprav je pri nizkih plačah ta razlika kar občutna, zato se ponavadi manipulira z obdavčitvijo povprečne plače, bolj pošteno pa je gledati, koliko je obdavčena plača v znesku 2000 ali 4000 EUR v Sloveniji in koliko drugje. Ker povprečna nemška plača, je v sloveniji že kar visoka, in tudi obdavčena, kot da gre za neko hudo bogatijo.

No, Mladini se takšne lažnjivosti niso zapisale prvič … Laž, velika laž, Mladina.

 

Osebni razlogi

Mramor odhaja iz osebnih razlogov. V redu. Spoštujem.

Ampak, če ne pove, kakšni so te osebni razlogi, nekateri mediji navajajo zdravstvene težave, pa tudi sporočilo Cerarja kaže na to, ostaja zadeva v zraku. V končni fazi kaj pa je to takšnega, če zboliš? A te mora biti zato kaj česa sram? Je to kaj nečastnega? Ali je bolezen še vedno tabu tema?

Ali niso pred časom ravno tako iz osebnih razlogov odstopili trije nadzorniki NLB?

[Read more →]

Jože P. Damijan in gostilniške debate

Lepo, da se je Jože P. Damijan vključil v gostilniške debate okoli drugega tira. Na svojem blogu je lepo skopiral utemeljitev za gradnjo drugega tira iz spletnega foruma Financ, kjer eden od komentatorjev plastično predstavi koristi drugega tira. Ampak Jože P. Damijan se tukaj bori s slamnatim možicem. Saj praktično nihče ne nasprotuje gradnji drugega tira. Vprašanje je le, kdo naj v to investicijo investira? Je res država najboljši, in kakor želijo nekateri predstaviti edini možni, investitor, ali se poiščejo druge možnosti. Če gre dejansko za dobro investicijo, potem investitorji ne bi smeli biti problem, sploh ne v času, ko so obrestne mere tudi na dolgi rok že marsikje negativne. Po svetu pa mrgoli raznih pokojninskih in ostalih skladov, ki jih zanimajo varne naložbe. Če pa teh interesentov ni, potem pa je prav, da je tudi država previdna.

Jasno pa je, da bo nekdo, ki gre v takšno investicijo, z njo želel tudi upravljati. Ne pa da zgradi infrastrukturo, potem naj jo pa upravlja mafija, kot pravi naš premier Cerar. In, če je investicija upravičena tudi z državnim upravljanjem (kar želi poudariti JPD) je še toliko bolj upravičena s še boljšim upravljanjem, ki bi jo prinesel res profesionalni upravitelj.

Dejstvo je, čemur pritrjuje tudi JPD oz. forumaš na Financah, več kot gre tovora čez Luko in Slovenijo, več storitev bo opravljenih tukaj, več bo tukaj služb denarja oz. na splošno ustvarjenega BDPja. Drugi tir po nekaterih ocenah lahko prepustnost podvoji, v par deset letih pa Luka te kapacitete zapolni. In dejstvo je, tega pa JPD ne želi priznati, da bo boljše izkoriščenost in več ustvarjenega pretovora, če bo obstajala konkurenca tako na področju Luke kot med tiri. Vse ostalo je spodbujanje monopola, kjer monopolist sicer vleče svojo monopolistično premijo, vendar gre le manjši del te lastniku, se pravi državi, večji pa ponikne v raznih združbah, bolj ali manj legalnih. In ne, za državljane ni vseeno, ali gre ta del državi, ali komu drugemu. In v deležu te monopolne premije, ki zaide tudi k JPDju tiči razlog njegovega gostilniškega pisanja.

Luka Koper, drugi tir in Mariborsko letališče* – in imamo logistični center Evrope, glavno transportno okno Kitajske v Evropo, če ravno želite. Vendar ne z nedoločenim lastništvom, parcialnimi interesi in kvazi samoupravljanjem kjer je vsakemu akterju kratkoročni dobiček glavni cilj, ker je ves čas v strahu, da mu njegovo liziko vzamejo. Vse to pod državno marelo pa pač razcveta ne bo doživelo. Ni ga v zadnjih 20 letih, in ne bo ga v naslednjih.

(*) – ja Maribosrko letališče ni v državni lasti. Lahko pa da bo. Kmalu. Na DUTB.

Luka in koncesije

Danes je končno prišlo v javnost nekaj malce bolj konkretnega, kje se dejansko zapleta pri Luki Koper. Vladni dokument, v katerem je omenjeno več koncesionarjev v  koperskem pristanišču je verjento res še delovna verzija, ampak v bistvu to ni nič novega. Ideje segajo še pred to vlado. Gre pa v tem primeru za klasičen problem izbire med dolgoročnimi in kratkoročnimi koristmi. Med koristmi za družbo in parcialnimi interesnimi koristmi.

Če gledamo dolgoročno, je zadeva iz vidika države. V 20, 30 ali 50 letih je iz vidika države bistveno zgolj to, koliko pretovora in s tem storitev bo opravljenih v koperskem pristanišču. Več kot bo tega, več bo ustvarjenega BDPja, več bo od tega pripadlo državi bodisi preko koncesnine, dobička, davkon in prispevkov ter taks. Država ima moč, da pobere, kolikor želi. Če ne pobere preko lastništva, če recimo Luko proda, blahko več pobere preko koncesnin, davkov ali taks. Seveda je dobro, da ob tem pazi, da kure, ki ji nosi zlata jajca, ne stisne toliko, da crkne.

In na dolgi rok, bo vsekakor boljši, če bosta v koperskem pristanišču dva ali več koncesionarjev, ki si bodo med seboj konkurirali. Konkurenca bo silila k optimizaciji poslovanja in spodbujala razvoj. S tem bodo na boljšem tudi Slovenske Železnice, ker sedaj po nekaterih ocenah v bistvu Luka izkorišča SŽ, glede na to, kolikšen delež pripada Luki oz. SŽ.

[Read more →]

Erjavčeva strategija

Zaradi ocene arbitražnega sodišča, da je Slovenija kršila pravila se je Erjavec odločil ponuditi odstop. Celotna ocena arbitražnega sodišča za Slovenijo seveda ni slaba, ker so jasno povedali, da se bo navkljub mnenju Hrvaške proces nadaljeval. Zakaj se je potem Erjavec odločil ponuditi odstop?

Lahko da ve še kaj več. Da ve, da bo pa končna razsodba takšna, da jo bo težko preživel. V tem primeru je modro ponuditi odstop, takrat, ko razlogi še niso čisto očitni, da ti ga ni potrebno kasneje, ko bi morda celo uspel. Ker se bo pač debata zvrtela sedaj, če pa pride kaj bolj kritičnega pa “saj sem že takrat ponudil odstop”.

Čeprav osebno sem bolj prepričan, da je Erjavec tole arbitražno novico izkoristil iz bolj notranjepolitičnih razlogov. Erjavec ima nos za oceno politične situacije. In, če je ocenil, da so v koaliciji že nastale nepremostljive ovire, potem je politično modro zapustiti vlado in lepo pametovati od zunaj. Če Cerar Erjavčeve ponudbe ne sprejme, je zmagovalec Erjavec. In si je s tem še okrepil pozicijo, da mu je v vladi dovoljeno vse. Mirno si je privoščil podporo rušenju Kopač Mrakove. In mirno si bo privoščil rušenje Gašperšiča. Če kdo, potem Erjavec točno ve zaradi česa je v politiki in kako v njej ostati. In tako bo ob naslednjem proračunu se znova boril za upokojence, sedaj še močnejši. In na vsakokritiko o “nedržavnosti” bo mirno odvrnil “saj sem ponudil odstop, pa je Cerar očitno zadovoljen z mojim delom in me podpira.

[Read more →]

Upravljanje državnega premoženja

Vlada Mira Cerarja je v skladu z zakonom o SDHju predlagala nadzorni svet SDHja, državni zbor, se pravi koalicija, pa ga je potrdila. Nadzorni svet je nato imenoval Marka Jazbeca. Prav hudega dvoma, da je bil Jazbec dogovorjen v koaliciji ali vsaj v vladi že ob imenovanju NS ni. Tako pač to gre.

Marko Jazbec je svoj mandat v SDHju zaključil po tem, ko je temperatura v Luki Koper dosegla vrelišče. Uprava SDHja, ki ji je predsedoval Jazbec, se je odločila da bo v Luki naredila malce več reda. Po informacijah, ki so jih spuščali v javnost, ocenjujejo, da bi lahko Luka delovala boljše, dosegala boljše finančne rezultate, s tem pa bi tudi lastnik, predvsem država, imela več od tega. Ocene, ali bi to res lahko dosegli ali ne, so seveda različne. Ampak po dogovorjenih pravilih igre, je Jazbec za takšne odločitve prejel mandat. Dodatno je odločitev uprave podprl tudi nadzorni svet SDH.

[Read more →]

Kolesarsko državno prvenstvo 2016

Ker je trasa letošnjega državnega prvenstva v kolesarstvu speljana mimo moje hiše in po moji standardni kolesarski turi (res pa v Žejah jaz zavijem desno še na Trojico, proga je šla pa levo v spust) sem šel malce poslikat in preveriti kako profesionalci speljejo klanc, ki mene vedno kar precej zadiha. No, pomirjen sem ugotovil, da tudi marsikateri od njih, kar dobro dihajo v tisti klanec. In, ker vozijo od 5 do 12 krogov, se v zadnjih krogi najdejo tudi manj pripravljeni posamezniki, ki nič kaj hitreje ne peljejo. No, v resnici se seveda nima kaj za primerjat z njimi, ki so skupaj z biciklom in dvema polnima bidonoma še vedno 2x lažji od mene brez bicikla.

[Read more →]

Brexit napovedi

Na twitterju sem pozval po napovedi #brexit referenduma:

Tukaj je povzetek, lepo urejen, pa da vidimo, kdo je zmagal.

  • @pjarc – 48 – 52 (najboljša napoved)

 

 


 

 

 

Laž, velika laž, Mladina

Twiterski kolega bota112, me je opozoril na članek v Mladini, s pripombo, da vsi počnejo isto. Članek govori o prodaji Danske energetske firme, ampak o tem malce kasneje. Ker v Mladini radi malce prikrojijo dejstva, sem šel malce preveriti, ali so tokrat svojo prakso spremenili. In naletel na zanimiv odstavek:

Kratek skok na wikipedijo pove, da je bilo podjetje Dong Energy prodano januarja 2014 podružnici podjetja Goldman Sachs. In da je bil omenjeni gospod Rasmussen predsednik vlade do aprila 2009. Se pravi v času prodaje, že 5 let ni bil predsednik vlade. No, v bistvu je bil generalni sekretar organizacije NATO (s tem pa zelo primerna tarča za Mladino). Čemu ta laž? Saj, če bi stavek napisali malce drugače, bi pomen ostal praktično enak, zlagali se pa ne bi.

No, če pogledamo originalni članek, iz katerega je vestna Mladinina pisarka gradila svojo zgodbo preberemo:

Skratka, v original članku lepo zapišejo, da ultra-neoliberalni Rassmusen (zanimivo, da je Danska imela ultra-neoliberalnega predsednika vlade) si je prizadeval za ta korak, da pa ga je dejansko izvedla bolj levo nagnjena vlada. V času prodaje je bila njihova predsednica vlade Helle Thorning-Schmidt iz stranke social demokratov. Zanimivo, da niti v original članku, niti v Mladininem pamfletu ni navedena z imenom in stranko. Ker to pač ne sodi v svet, kakor ga želijo prikazati.

[Read more →]

Hrvaške politične lekcije

Prav z veseljem spremljam hrvaško politično dogajanje od zadnjih volitev, ker je tako zelo podobno dogajanju v Sloveniji po predzadnjih volitvah. Takšni primeri so vedno dobrodošli, da se na njih kaj novega naučimo. Morda zaman, morda pa nam bo še kdaj kaj koristilo.

Za začetek kratek oris. Na volitvah je zmagala HDZ s svojo koalicijo, zelo blizu pa ji je sledil SDP. Tretji pa je bil Most, novinec v politiki. V grobem bi lahko rekli, da sta se levica in desnica izenačili, novinec pa je postal odločevalec, ki odloča, kdo bo sestavil vlado. Se pravi nekaj podobnega, kot je bilo v Sloveniji po volitvah leta 2011. In kot zakleto sta obe, sredinski stranki, se pravi Most oz. Državljanska lista, svoj image gradila na etičnosti, na spremembi v politiki ipd… Kaj to prinese pa kasneje.

[Read more →]