Politika, Razmišljanja

So protesti dovoljeni z ustavo?

So protesti ustavno dovoljeni? Ali morda ne?

Odgovor je pozitiven, pa čeprav bomo v slovenski ustavi proteste neuspešno iskali. Kot marsikatera druga pravica, tusi protesti kot takšni niso v ustavi neposredno obravnavani, vsekakor pa so ustavno zajeti v 42. točki – pravica do zbiranja in združevanja in 39. členu – svoboda izražanja.

Ali pa lahko protestniki tudi zahtevajo odstop vlade? Seveda lahko zahtevajo. Enako kot lahko zahtevajo da naj se preneha to aprilsko vreme in naj končno posije rumeno sonce na modrem nebu. Ali kot recimo par 10 tisoč navijačev na nogometni tekmi zahteva penal ali menjavo nekega igralca. Zahtevaš lahko kar hočeš. Ali pa te je kdo dolžan upoštevati, je pa drugo vprašanje.

Continue reading “So protesti dovoljeni z ustavo?”

Politika

Janša pozval k večji interni demokraciji

Odsek pisma Janeza Janše je požel kar nekaj odziva, in v glavnem ga razlagajo kot grožnjo SMCju, da naj bodo poslušni sicer… No, tega, kaj bo sicer, ne pove nihče. Pa naj napišem, kaj bo sicer. Nič ne bo. Močno dvomim, da bi Janša tik pred predsedovanjem EU odstopil in predlagal volitve. Aja, pod “NIČ” seveda ne štejem zlivanja ognja in besa preko twiterja, česar bi bili “neposlušni” deležni v obilni meri.

Ampak takšno razumevanje je popolnoma napačno.

Ta del pisma seveda je namenjen SMCju, natančneje, predvsem njegovemu predsedniku in precej manj poslancem neposredno. Eno od pomembnih lastnosti ljudi je, da znamo sodelovati. In v sodelovanju 1+1 ni več le 2 ampak več kot to. S sodelovanjem pridobita oba, in sta oba zadovoljna, in zato sodelujeta še naprej. Brez tega “sodelovalnega dobička” bi vsak raje delal sam. Ker sodelovanje pač ni enostavno. Potrebno je vložiti kar nekaj energije in napora da deluje. Zato se sodelovanje pogosto dogovori in zapiše. Da vsaka od strani pozna svoje obveznosti in dolžnosti, pa tudi kaj zaradi tega dobi. In politično sodelovanje ni nič drugačno, dogovorjeno pa je zapisano v koalicijski pogodbi.

(more…)

Đorđe Balašević, Muzika

Pesem ni od tistega, ki jo je napisal, pesem je od tistega, ki jo potrebuje – In memoriam Đorđe Balašević

Verjetno ima vsaka generacija ima svojega poeta. Đorđe Balašević je eden takšnih.

Ne vem koliko me spomin laže ampak mislim, da sem se prvič z njegovo pesmijo srečal še v prvem desetletju mojega življenja, na taborniškem taboru, kjer smo ob ognju, poleg ostalih peli tudi “Računajte na nas”. In potem dolgo nič. Do njegovega ponovnega odkritja v študentskih letih. Ne vem, kdo je to prinesel v našo družbo ampak vem, da nam je pomenil veliko. Slavica in Ivan, Beti, Klementina, Matej… lepi so to spomini. Prvi koncert. V Mariboru. Pričakovanje verjent še večje od koncerta, ampak ta panonski mornar je vedno imel še nekaj več. Verjetno nam, je na vsakem koncertu pustil nekaj sebe. In vzel delček nas.

Continue reading “Pesem ni od tistega, ki jo je napisal, pesem je od tistega, ki jo potrebuje – In memoriam Đorđe Balašević”

Politika

Destruktivna brezupnica

Ne glede na to, da je bilo večinsko mnenje med poznavalci slovenske politike, da KULova brezupnica praktično nima možnosti, da uspe, je verjento v vsakem vrtal črv dvoma, kaj pa če vseeno. Sicer ne vem, kako je pri ostalih, ampak jaz se spomnim le enega glasovanja v DZ, kjer sem mnenje (in s tem glas) nekako spremenil na osnovi povedanega na plenarnem zasedanju. Bilo pa je po razpravi sedaj evropskega poslanca Franca Bogoviča. In to je bilo edino glasovanje med par 100.

Tako da so razprave v DZ predvsem predstava za javnost. Povedano tam znotraj, je bolj kot drugim kolegom namenjeno javnosti. Zato nekako svetovalci svetujejo, da pri vsaki razpravi dodaš nekaj lokalnega, ker nenazadnje, te izvolijo lokalni volilci, v tvojem volilnem okraju. No, sedaj veste, zakaj nekateri poslanci ob čist nepovezanih temah omenjajo kakšno lokalno zadevo.

Zakaj so KULovci vseeno šli v brezupnico, če so bili lahko prepričani, da ne bo šlo čez?

Continue reading “Destruktivna brezupnica”

Politika

Upanje iz druge strani atlantika

To, kar se je zgodilo včeraj v ameriškem kongresu, ko so med sejo potrjevanja rezultatov ameriških volitev v Kapitol vdrli Trumpovi privrženci in sejo prekinili, je nesprejemljivo. Ne bom moraliziral o tem, koliko je to spodbudil Trump, ker to je več ali manj jasno. Ali so bile volitve fake ali ne, pa je iz napačne strani atlantika zelo težko presoditi. Menim, da ameriška sodišča to še vedno bolje presojajo od mene in ostalih “strokovnjakov” to stran Atlantika.

Zakaj torej upanje iz naslova?

Ob včerajšnjih dogodkih je velika večina medijev, politikov in upam si trditi tudi ljudi, včerajšnje dogajanje označila kot nesprejemljivo. Stopili so torej na stran POLITIČNIH ELIT, ki so zasedale na Kapitolu. Obstoječi politični sistem, s političnimi izbranci, ki jih izbere ljudstvo na volitvah, in te potem tvorijo politično elito, morda ni najboljši možen, je pa najboljši od dosedaj poznanih in sprobanih. In ne, niso se vsi izkazali niti za enako dobre, še več, nekateri so se izkazali tudi za izjemno problematične in so vrnili nekatere družbe kar za par desetletij nazaj, v družbenem in ekonomskem razvoju.

Spomnimo se tega, ko bo naslednjič potekalo rohnjenje proti oblastnikom, političnim veljakom in kravatarjem.

smučanje, Šport

Prva turna smuka

Dejansko sem imel turno smuko že par let v planu, ampak nekako nisem prišel do tega. In letošnja korona, ter zaprta smučišča pa je pomenila ustrezno brco, in sem nabavil opremo. In ja, pri turni smuki me zanima predvsem del navzgor, tisto smučanje po celcu navzdol, me pa bolj skrbi, kot da bi si ga ekstra želel.

In ja, vem da je nevarno. Itak, da naj ne bi nikoli šel sam. In da rabiš ustrezno lavinsko opremo. No, prvo turo sem šel od Ljubelja do koče na Zelenici. Sam. Brez polne opreme. Mimo zapore, ki opozarja na nevarnost plazov. Naj v svojo obrambo zapišem, zakaj sem šel navkljub temu. Na Zelenici sem bil parkrat peš, poleti in pozimi, nazadnje teden dni nazaj. Tako da jo poznam. Je tudi zelo obljudena, in, če bi šlo kaj narobe, bi lahko poklical pomoč. Nenazadnje, opozorilo za plazove so videli vsi, in šli naprej, precej bolj izkušeni kot jaz. Ampak pustimo to, eni bodo rekli da kompliciram, drugi da sem lahkomiselen. Whatever.

Continue reading “Prva turna smuka”

Politika

How cool is kul?

 

Kul bo. So napovedali. Če bi Kul zapisali kot kratico, KUL – bi to morda pomenilo, da Koalicija Ustavnega Loka bo, da je to že dano dejstvo. Tako pa so očitno le želeli izpasti kul (cool) in povedati, da bo digitalna novinarska konferenca zabavna in zanimiva. No, ob napovedi sem se sam vprašal na twiterju, ali morda res imajo 46 glasov, ali pa le malce provocirajo.

Continue reading “How cool is kul?”

Politika

46 glasov

Jože P. Damijan (P naj si vsak sam razloži, menim pa da mu paše) je bojda omenil, da že ima 46 glasov. Opozicija na pogovoru na nacionalki pove, da ga podpirajo, da pa mora manjkajoče glasove sam najti. Mediji pa vsak dan polni člankov kako se trenutna vlada slabo spopada s COVID krizo. Kako vse to razumeti?

Če bi JPD imel 46 glasov, bi v parlament že romala konstruktivna nezaupnica. Da bi nekdo imel glasove za izvolitev, a taktično čakal na pravi čas, ni prav verjetno. V slovenski politiki je veliko več impulzivnega kot premišljenega reagiranja, in vse preveč interesov, da bi kdorkoli čakal dan dlje, kot je nujno potrebno. Omenjanje, da imaš dovolj glasov je pač v službi prepričevanja preostalih, češ, saj je vsega že konec, vse je že zmenjeno, ne sedaj komplicirat, ti le pritisni ZA. Nenazadnje smo to že videli pri Jankoviču, ki se ga še danes zajebava, da ne zna šteti do 46.

Continue reading “46 glasov”

Politika

Janez Janša ni eden, so trije

Ko sem razmišljal pred zadnjim Faktorjem, kaj bom povedal, se mi je po glavi vrtela ideja, da je (še vedno) edini program slovenske levice – Janez Janša. To najbolje demonstrira kar nova predsednica SD, Tanja Fajon, s svojim geslom – DRUGAČE. Drugače kot kdo? Kot Šarec? Definitivno ne, saj z njim sili v koalicijo Ustavnega loga. Drugače kot Levica? Z istim programom, istimi stališči morda le malce bolj odraslim nastopanjem. Drugače kot Janez Janša. Tudi, če preberemo osnutke povezane z Ustavnim lokom ne bomo prebrali nič drugega kot to, da ne bodo delali tega, kar opozicija, predvsem pa mediji, sedaj očitajo da dela Janša. Janša je hočeš nočeš vodi opozicijo. Seveda ni njen vodja, vodi pa jo. Vodi in usmerja njihova dejanja, z tem kar počne, še bolj pa z tem, kar mu pripisujejo da počne.

Continue reading “Janez Janša ni eden, so trije”

Osebno, Politika

Mile

Mile je bil dve-tri leta starejši od mene. Saj verjetno je še vedno, samo že kakšnega četrt stoletja se najine poti niso križale, zato pišem v pretekliku. Mile je bil postaven fant. Punce so ga imele rade. Vsaj tako se je govorilo, vem pač ne. Nogometaš. Verjetno dober nogometaš, vem ne, ker se na nogomet spoznam približno toliko, kot se zajec spozna na boben. Ampak slab že ni bil, saj je treniral fuzbal v klubu, takšnem, iz prve ali druge slovenske lige (v času, ko je bila tista res prva liga, jugoslovanska liga).

Mileta se spomnim iz enega lokalnega fuzbal turnirja. V malem nogometu. Kamor je prišlo kar velik ekip tako iz mesta, kot tudi sosednjih vasi. In so igrali za pokal in nagrade. Resna zadeva. Verjetno vrhunec leta za vsakega vaškega nogometaša. Za Mileta, ki je imel prvenstvene in pokalne tekme pač ne. Za njega je to verjetno bil malce bolj zabaven trening.

Continue reading “Mile”