Poškodbe, Šport

2. mesec

Zadeve so v bistvu precej normalizirane, zato gremo lahko naprej po mesecih, verjento. Če ne bo kakšnega presenečenja.

Jutri bo točno 2 meseca po operaciji. Komot prehodim 5km, čeprav se pozna upad kondicije, tako da čisto komot še ni. Z novim biciklom sem naredil najprej 50 bolj ravninskih kilometrov, nato pa naslednji dan še na Črnivec. Črnivec sem izbral, ker ga poznam, ker nima pretirano strmih vzponov, moraš pa kar nekaj delati. Čas je bil sicer slabši, kot pred operacijo, tudi počutil sem se šibkejšega, ampak je šlo. Primerjava ni ravno čisto objektivna, ker sem zamenjal kolo. Tale gravel naj bi bil hitrejši in lažji od prejšnjega gorca, nisem pa še čisto domač na njem. Ni ravno razveseljujoče, da sem že na Črnivec prestavil v najnižjo prestavo, ampak recimo da to pripišemo upadu moči, ki se bo vrnila.

Koleno sicer čutim še malce trdo, sploh po daljšem sedenju. Na otip tudi še ni čisto pravo, malce oteklo, ali otrplo. Hoja, rada zaide v šepanje in se moram kar potruditi, da preidem v bolj manekensko gibanje.

Skratka, dolgčas. Občutek da zmorem vse. Ob zavedanju, da prehajamo v čas, ko bo graf najšibkejši in se treba paziti. Konec tega meseca pa pregled pri operaterju oz. ortopedu.

Celotna serija o ACL >>>

Poškodbe, Šport

6. in 7. teden

Nadaljeval in zaključil sem rehabilitacijo v Šmarjeških toplicah. Kako je potekala rehabilitacija, sem opisal že v prejšnjem postu. Kot rezultat pa se mi je povečal obseg stegna za pol oz. 1 centimeter in t na obeh nogah. Razlika v obsegu stegna med nogama je še vedno 1 cm, pri čemer ima “zdrava” noga večji obseg pri mišici, operirana pa pri kolenu, zaradi otekline.

Po dolgotrajnem sedenju ponavadi še kar zašepam, če pa pri hoji mislim na hojo, pa šepanja praktično ni več.

Continue reading “6. in 7. teden”

Poškodbe, Šport

4. in 5. teden

Po 4. tednu (začetek 5. tedna), sem šel na rehabilitacijo v Šmarješke toplice. Precej zgodaj, če ne celo prezgodaj. Predvsem zato, ker so pač previdni, kar bi lahko pomenilo, da glede na dobro stanje mojega kolena, bi delal premalo.

Rehabilitacija v toplicah je sestavljena iz vaj z električno stimulacijo, vaj za moč in stabilizacijo, sobno kolo, vaj v vodi, magnetoterapijo in laserskim obsevanjem rane.

Magnetoterapija in laser se pa pač uležeš na neko napravo, in potem 12. oz. 7. razmišljaš, vmes ko elektromagnetno polje različnih frekvenc nekaj baje nekaj dela. Čutiš itak ne nič.

Moram priznati, da je fizioterapevtka na vadbi zelo fajn, sicer previdna, ampak hkrati me pa tudi ne špara in dovoli tudi več, kot bi glede na čas po operaciji bilo primerno. Vaje, ki jih delam so:

  • premiki stegnene noge z obremenitvijo z elastiko, stoje, vse štiri smeri,
  • vzponi na prste na klopci,
  • delni počepi z oporo na žogo na hrbtu,
  • stiskanje žogice ob steno z iztegnitvijo noge,
  • dvig bokov leže na hrbtu s klopco.

Continue reading “4. in 5. teden”

Bicikel, Poškodbe, Šport

Rehabilitacija 3. teden

Stanje po 3. tednu je:

  • končal kinetec razmigavanje.
  • z gorskim kolesom sem naredil par ravninskih turic po 25km, v nizki prestavi, ne intenzivno. Prvič je še mal zategovalo, zadnjič pa praktično nič.
  • rana je zaprta, flajštra ne nosim več. Mažem z bepanthenom, ker baje pomaga, da se ne zahrasta preveč, oziroma se potem tkivo bolje zaraste, da ne zateguje ob premikih.
  • šel sem plavat, pri čemer sem z nogami zelo previdno “mahal”. Nobenih bolečin, le ob skrčenju kolena, pač zategne, ker ga še ne morem v celoti skrčiti. Je pa zabavno hodit v vodo in iz vode, kjer pa sem imel občutek hude nestabilnosti. Verjento predvsem v glavi, amapk vseeno. Vodni copati so precej pomagali, ker potem vsaj ne rabiš razmišljat kam stopiš.
  • dobil rehabilitacijo v toplicah, ne vem še točnega termina.
  • pri hoji še šepam, čeprav ni prisotne bolečine. Če se potrudim in hodim po črti, ne šepam. Baje se mora še mikromotorika malce navaditi.
  • 3x tedensko hodim v KinVital na vaje:
    • izteg in krčenje kolena
    • dvigi bokov
    • izteg noge
    • vzpon na prste
    • delni počep
    • in pa seveda vaje za moč, sedaj predvsem zgornje okončine)

Continue reading “Rehabilitacija 3. teden”

Poškodbe, Šport

Rehabilitacija – 1.-2. teden

Načeloma, naj bi se vodena fizioterapija začela 1 teden po operaciji, vendar sem dobil termin šele čez 3 mesece. Samoplačniško sem si zrihtal kinetec, tako da sem potem 3x na dan razmigaval koleno. Od začetnih 5 do 90 stopinj, sem postopoma prišel na 0 – 90, do -10 – 90 in dva tedna sem na -10 – 120, kar je tudi maksimalni razpon, ki ga Kinetec omogoča. Tole je ta naprava (sam moje noge so mal grše), ki jo tudi sposojajo na dom.

Hkrati pa sem redno delal tudi vaje po spisku. Baje je ključno, čim prej dobiti popolen izteg kolena, ker upognjenost se da dobiti tudi kasneje. In baje, če delaš prehitro na upognjenosti, gre to lahko na račun iztegnjenosti, ki jo je pa težko kasneje pridobiti. Ocenjujem, da sem iztegnjenost do 0 dobil po cirka tednu, negativno pa po dveh tednih.

Prvi dan sem hodil z berglami, nato z eno berglo, po par dneh pa brez. Seveda previdno, ker v kolenu je bilo še vse zakrčeno. Psa sem prvič peljal na sprehod po enem tednu (kakpnih 500m), po dveh tednih grem lahko kakšen kilometer in pol, seveda šepajoč. Po stopnicah po dveh tednih hodim izmenično, gor gre lažje kot dol, za dol se moram nekako prisiliti, da stopam izmenično. Na kolo še ne morem, je v zgornjem položaju potrebno še prevelika upognjenost kolena, čeprav sem že blizu. Sem pa že vozil motor, čeprav dlje kot 30 minut tudi ne bi šlo.

Z kineziologom v KinVital, sva tudi začela vaje za moč, seveda pa predvsem vaje za gibljivost.

Sam sem imel bolečine praktično le prva dva dneva po operaciji. Nato bi bil komot brez tablet, sem pa vseeno jemal Lekadol, ki deluje tudi protivnetno, in verjento pomaga k hitrejši odpravi oteklosti. Redno sem tudi uporabljal mrzle obkladke. Po pogovoru z drugimi, je takšjo stanje predvsem redko. Običajneje so prisotne bolečine, in je za izvajanje vaj, ki pa so v tem obdobju zelo potrebne, se potrebno nafilati s protibolečinskimi zdravili. Sam tega dejansko nisem potreboval. No. bolečine tipično izhajajo iz meniskusa, ki je močno oživčen, sama vez pa ni.

Toliko za prva dva tedna.

Celotna serija o ACL >>>

Krneki, Poškodbe, Šport

Operacija ACL

Sprejem dan prej. Ne vem točno zakaj, ker ob napovedani operaciji med 10 in 11, sem moral biti tešč od nekako polnoči naprej, piti pa ne po 5 zjutraj. Kar pomeni, da bi lahko prišel tudi na tešče tisti dan. Ok, ampak so pa imeli čas vse preveriti. To se je dogajalo na začetku avgusta, na enega najbolj vročih tednov. Ampak na ortopediji imajo klimatizirane prostore in v sobi sem bil sam, WIFI je pa tudi delal, tako da mi ni bilo nič hudega.

Artroskopska operacija kolena ne zahteva polne narkoze, zadošča ebiduralno omrtvičenje spodnjega dela telesa, od pasu navzdol, kar pomeni, da lahko potem operacijo spremljaš na monitorju, enako kot vidi operater. Marsikaj se vidi, ampak brez da bi imel dobro znanje anatomije kolena pač ne vidiš nič, tko kot recimo na ultrazvočnih posnetkih jaz ne vidim nič. No, videl sem pa neko rezanje meniskusa, pa vrtanje lukne za vez, na koncu sem pa po moje zaspal, ali pa so mi še neka dodali, da sem zaspal. Ne vem. Operacija uspela, so mi rekli, pacient preživel. Aja, časa je bilo dovolj, da so mi uredili meniskus in rekonstrukcijo križne vezi.

Operacija končana, sledi rehabilitacija, ki naj bi trajala vsaj 6 mesecev.

Continue reading “Operacija ACL”

Poškodbe, smučanje, Šport

Kako se je začelo – ACL

Morda najbolj zabaven del (poleg helikoptrskega reševanja v nadaljevanju) je dejstvo, da ne vem, kdaj sem si križno vez sploh strgal. Nekako še najbolj verjetno je, da se je to zgodilo 30.11.2021 na prvi turnosmučarski turi to sezono. Takrat mi je pri spustu zagrabilo nogo in sem zaslišal nek čuden zvok, ki bi bil lahko zvok strgane vezi. Ni bilo pa nič bolečin, mislim,da sem malce čutil nestabilnost v kolenu ampak sem odsmučal naprej. Continue reading “Kako se je začelo – ACL”

Poškodbe, Šport

Rekonstrukcija sprednje križne vezi – ACL

V parih postih, bom popisal mojo izkušnjo z najprej strgano, nato pa rekonstruirano križno vezjo (ACL). To pišem 14 dni po operaciji, tako da bo marsikaj pisano po spominu, za le tega pa vemo, kako zanesljiv ni. Začel bom na začetku, se pravi strganjem, in nato naprej preko diagnostike, operacije do rehabilitacije.

Politika

Čas je za strokovno politiko

Verjetno bi se s tem, da potrebujemo več stroke in manj politike, strinjala večina državljanov. In verjento bi večina ta trenutek pritrdila, da je nova, še nastajajoča, vlada precej bolj strokovna od trenutne. Bomo pa hitro videli, kaj bo od te pričakovane strokovnosti ostalo. Ob tem se recimo spomnimo strokovne Cerarjeve vlade, predvsem na zdravstvenem področju, kjer je bila ministrica strokovna Milojka Kolar Celerc. In kaj je naredila strokovnjakinja?

Foto: Matija Sušnik / vir: DZ

O strokovnosti Golobovih ministrov, se pravi tistih, ki izhajajo iz njegove stranke, težko sodimo, pa tudi znani še niso vsi. Če pa pogledamo kandidate za ministre iz SD in Levice pa bi težko govorili o pretirani strokovnosti. Če pa dodamo še Marjana Šarca, predvidenega ministra za obrambo, pa ne vem, če se vsa strokovnost ne ustavi že nekje po prvi črki. Ampak s tem načelno gledano ni nič narobe, ker po moje ni čisto nič narobe, če ministrsko mesto zaseda politik in ne strokovnjak, malce je le nerodno, če si obljubljal in komuniciral drugače.

Bo pa pred zanimivim strokovnim izzivom celotna koalicija. Neposredno po sklicu konstituiranju novega DZ sta namreč novi opozicijski stranki, SDS in NSi, takoj vložili 30 zakonskih predlogov. Seveda smo bili takoj deležni strokovnih razalag, da so to naredili, da nagajajo. Poslovnik državnega zbora namreč določa, da se vloženi predlogi zakonov, obravnavajo v istem vrstnem redu (za posamezno področje) kot so bili vloženi. Tako se recimo koalicijski zakon o DDV ne more obravnavati, dokler se ne konča obravnava zakona iz tega področja, ki ga je vložila opozicija. Kar seveda lahko pomeni kakšne 2-3 mesece “zamude”, če koalicija ravna nespretno.

Continue reading “Čas je za strokovno politiko”

Šport

Großvenediger – turnosmučarkska tura

Ena od posledic Covid epidemije, je bila tudi zame, kot še za marsikoga drugega, da sem se začel ukvarjati s turnim smučanjem. Lani so bila pač smučišča zaprta. Za malce nadgradnje pa sem se udeležil turnosmučarske ture na Großvenediger v organizaciji Kofler sport.

Vremensko je kazalo kar slabo, vendar se je na koncu z enodnevnim

zamikom tudi to uredilo. Parkirali smo na parkirišču nad Hinterbichlom. Nato pa smučke na nahrbtnik in proti Johannishütte, kjer smo imeli rezervirani dve nočitvi. Gre za cirka 700 višinskih metrov, ki smo jih premagali v dveh urah in 20 minutah. No, teh zadnjih 20 min, sem šel na smučkah, ostalo pa peš.

Continue reading “Großvenediger – turnosmučarkska tura”