Vaje iz razmišljanja, pisanja in besedičenja. (by jeanmark)
Če ste v zadnjih dnevih obiskali kakšno trgovino, pa čeprav za čisto običajen nakup, brez kopičenja zalog (saj to smo vsi, mar ne??) ste težko spregledali, da nekaterega blaga pač ni bilo več. Meso, jajca, testenine, zelenjava in seveda, toaletni papir. Zakaj ravno sekret papir?
Neke hudo racionalne razlage za to ni, še posebej, ker gre za epidemijo oz. pandemijo korona virusa, pri katerem driska ni ravno pogosta. Zakaj torej zmanjka sekret papirja?
To, da smo priča tehnološki revoluciji ni nič novega. V bistvu poteka že kakšno stoletje ali še več. Verjetno gre sedaj malce hitreje, ampak recimo SMS je star že skoraj četrt stoletja, pa še kar aktualen. Ampak bolj kot sama tehnologija je zanimivo, kako le ta vpliva na ostale panoge. In UBER je en takšen lep primer.
UBER – everyone’s private driver. Ideja je zelo enostavna. Na svojem mobilcu, ki zaradi GPSa seveda ve kje si, v aplikaciji naročiš avto, poveš kam želiš, dobiš ponudbo za prevoz, in, če ti cena ustreza, naročiš prevoz. Prevoze pa opravljajo člani omrežja, ki se s tem ukvarjajo. Bojda jih pred tem preverijo, ampak bistvo je, da je praktično vsak lahko tudi voznik.
Jasno, gre za konkurenco taxijem, zato ni presenetljivo, da so se ravno taxisti prvi zbunili. Za razliko od uber-ja so taksiji ponavadi precej močno regulirani, vse z namenom, da so potniki ustrezno zaščiteni. Da naključni potnik ne naleti na kakšnega nateguna, ki te namesto 5 minut stran, najprej eno uro vozi v krogu. No, po pravici povedano, se mi je točno to enkrat zgodilo v Pragi, pred mnogo leti. Ampak ne zaradi natege, ampak ker pač voznik ni našel poti. In mu je na koncu bilo hudo nerodno. Aja, pa taksisti poudarjajo, da imajo ustrezna turistična znanja ipd… kot da rabim še kaj drugega, kot prevoz.
Ko se odpravim iz pisarne naše poslanske skupine v Državnem zboru proti poslanski skupini Pozitivne Slovenije, in to se dogaja kar pogosto, saj so vsa koalicijska usklajevanja pri njih, na hodniku srečam tole fotko.
Fotka mi je padla v oči, ker na nek način dobro simbolizira dogajanje v parlamentu (pa naj si to kar vsak sam razlaga kaj s tem mislim ;-))). In sem vedno naključne mimoidoče spraševal, če vedo, kdo je na sliki. Ne bom pretiraval, če ocenim, da sem jih pobaral vsaj 30. Mlajših in starejših. Poslancev in strokovnih sodelavcev. In ne, nihče ni vedel. Smo ugibali, nekaterim se je zdela znana, ampak prav gotov ni bil noben.
Okolico Trzina je tudi prizadel žled, ampak po posnetkih iz ostaloh predelov Slovenije, smo jo kar dobro odnesli. Sem pa danes šel prvič po žledu v gozd, proti Rašici. In si ogledal posledice. Grozljivo! V bistvu je večina poti neprehodnih. Saj se prebiješ čez par debel, ampak potem pač ne gre naprej. Sprehajalci pa že utirajo nove poti. Ampak ne, nisem prišel do Rašice, še do zgornjega Dobena ne. Je bilo neprehodno.
Sam sem te potke proti in okoli Rašice veliko tudi prekolesaril. In sedaj ugotavljam, da s tem početjem verjetno par let ne bo nič. Saj verjetno se bo počasi spucalo, ampak porušenih dreves je res veliko.
Na zadnjem zboru krajanov Trzina je bila izražena dokaj velika pripravljenost krajanov, predvsem tistih, ki se radi sprehajajo po gozdu, da bi pomagali lastnikom pri čiščenju in tudi čiščenju gozdnih poti. Upam, da se bo kakšen lastnik odzval in sprejel ponujeno roko. Čeprav je pri teh stvareh treba biti previden. Če se ozreš v krošnje, vidiš tudi kakšne vrhove smrek, ki še zdaj ležijo na krošnjah drugih dreves, ali debla, ki so zagozdena med veje. Do prvega resnega vetra je torej potrebno biti ekstra previden.
… in bolj malo v besedah.
Pregled fotk lanskega leta pokaže, da se mi je smučalo, hodilo in kolesarilo. Malce tudi potovalo (po balkanu). Žal sem izrekel sožalje na več pogrebih, kot čestital k rojstvom. In ja, leto 2013 je leto, ko sem postal profesionalni politik. In tudi na ta račun spoznal veliko dobrih ljudi, nekaj pa tudi manj dobrih.
In, če ocenim razmerje fotko/čas, se pravi čemu se splača nameniti čas glede na to, ob koliko fotkah se želiš potem spomniti tiste trenutke, se čas splača nameniti ljudem, ki jih imaš rad ter z njimi oditi v naravo ali na potovanje. Kako enostavno, mar ne.
Ko sva se zjutraj, po napornem žuru, srečali smo se sošolci iz srednje šole v Juretovi zidanici, z Juretom zračila pred zidanico, je vmes prikolovratil bližnji sosed, kmet, tisti pravi, ne mestni. Verjetno je tudi sam imel naporno noč, ker je govoril malce nerazumljovo, ampak toliko se je že dalo razbrati, da potrebuje pomoč.
In sva šla.
Do njegove idlilične zidanice, ki še ni bila predelana v vikend, ampak je točno to, kar so zidanice nekoč bile. In ja, tla znotraj so še kar iz zbite zemlje, zato ima, sicer jeklen pokončni sod, postavljeno na nekem provizoričnem lesenem podu, ki ga pa ni načrtoval nekdo z ustreznim znanjem statike, zato je pač ena deska popustila. Sod, z kakšnimi 200 litri mošta pa tudi ni mačji kašelj.
In potem je sledila intervencija, vredna “A je to” risanke. Z precej boljšim koncem. Sod smo nekako podstavili in stabilizirali. Nato pa sva z Juretom na hitro odnesla pete. Nikoli ne veš, koliko časa bodo tiste noge, delane za povsem navpično lego, na napol trhlih deskah zdržale. Sicer sva mu naročila, naj čim prej prepumpa, ampak nisem dobil ravno občutka, da je kaj poslušal, naju, že na pogled mestna obiskovalca.
Ampak zidanico ima pa lepo. Pa tudi način življenja, sodelovanja takšen, kot je bil v tistih časih aktualen. Marsikaj se bi lahko naučili.
Na spletnih straneh enega spletnega medija, sem opazil banner, ki je utripal kot pač utripajo razne zavajujoče oglasne kampanje SMS klubov. Le da so bili tokrat omenjeni in prikazani logotipi vodilnih slovenskih trgovskih podjetij: Mercator, Hofer, Lidl, Tuš, Špar, E’leclerc.
In ko klikneš na banner se to še ponovi:
Seveda pa je nadaljevanje jasno. Dve vprašanji, enostavni (odgovor itak ni važen), da se gradi na verodostojnosti, nato pa želijo tvojo mobilno telefonsko številko. In….
Res upam, da se bo kakšna od trgovin malce zamislila nad tem, in jih pravno pritisnila do uničenja. Se pravi iztožila takšno kazen in odškodnino, da bodo enkrat za vselej odšli na smetišče zgodovine. Sicer me pa itak preseneča, da Mobitel še kar naprej tiho podpira takšno nategovanje njegovih uporabnikov.
PS: Opozorite trgovce še vi na ta zapis! Na: info@mercator.si, info@tustrgovine.si, info@spar.si, info@rudnidis.si
Zadeva: Zloraba vaše blagovne znamke
Spoštovani,
Ali gre v tem primeru za zlorabo vaše blagovne znamke ali dejansko
sodelujete pri tem, po mojem mnenju, prevari potrošnikov:
http://imedi.si/blog/jeanmark/2013/02/06/nova-natega/Hvala in lep pozdrav,
Leto sem šel prvič tradicionalno prvo januarsko na Rašico. Se je splačalo. Evo, par lepih fotk za gušt.
[youtube wkepVKFuGmE]
Just to make some guys happy :-)))
Sobotni dopoldan je bil kot nalašč, za kolesarki izletek v Ljubljano, ko se malček pomatraš na Ljubljanski grad da obiščeš razstavo fotografij Steva McCurryja. Steve je avtor ene najbolj znanih fotografij vseh časov, fotografije afganistanske begunke. Po 17ih letih so jo ponovno poiskali in ponovili posnetek. Oba sta objavljena tudi na Ljubljanski razstavi.