Category: Planinarjenje

Planinarjenje

O opremi za Kilimanjaro

Opis poti že nakazuje, kakšna oprema je potrebna. Večino poti takšna, kot bi se odpravili na spomladni sprehod na Nanos. Kratke ali dolge pohodne hlače, majica, planinski čevlji, lahko nizki (čeprav ne priporočam), nekaj za dež, kapa. Zaradi sonca je fajn, če se lahko v celoti zakrijete. Pričakovane temperature tko, do 5C, zjutraj morda malce manj, ampak takrat ste v spalki :-)))

Za majico priporočam Aclima majico. 4 dni nošena, spotena, smrdiš ne nič. In ja, seveda so me nejeverno gledali, ko sem jim rekel naj povohajo, kdo pa želi vohati 4 dni nošeno majico drugega? No, po vohanju pa samo še čudenje. Skratka, namesto vsak dan novo majico, zadoščata dve. Ena za hojo, in ena za kočo.

Continue reading “O opremi za Kilimanjaro”

Izlet, Planinarjenje

Kilimanjaro – 5,895 mnm

Vzpon na najvišji vrh Afriške celine, sem opravil v okviru skupine, ki jo je organizirala Izimanija, z odličnim vodičem Jakobom. Bilo nas je 8 (+vodič), ki se v glavnem prej nismo poznali.

Vzpon v bistvu ni niti tehnično, niti kondicijsko preveč zahteven, nikakor pa ne gre za nedolžen sprehod. Kot pripravo je že fajn, da iamte za sabo vsaj par daljših pohodov, ni nujno v hribe, je pa fajn, da so >6 ur. Po možnosti par dni zapored. Vseeno je potrebna tista mentalna kondicija, da pač hodiš in hodiš.

Prvi dan smo štartali iz Marangu gate (1860 mnm) dokaj pozni, četrt čez 3 popoldne, v pole-pole tempu, se pravi počasi. Spodbujani, da vmes fotkamo, klepetamo, opazujemo džunglo. Vse z namenom, da gremo počasi. In tako smo po skoraj 4 urah, že v precejšnji temi, prišli na prvo postojanko (Mandara Hut – 2715 mnp). Tema je bila toliko močnejša, ker se dejansko hodi po gosti džungli, kjer tudi podnevi ni sonca, in je vse bolj temačno. In vlažno. In blatno. Ampak pot je lepo urejena, pogosto s peskom posuta, ves čas vsaj meter široka.

 

 

Continue reading “Kilimanjaro – 5,895 mnm”

Planinarjenje, Šport

Storžič – 2132 mnm

Storžič je verjetno moj največkrat obiskani dvatisočak. Mama je namreč doma iz Loma pod Strožičem, in tako je bilo kar nekaj let na vrsti vsakoletno romanje iz planine Konščica, mimo Bele peči, preko planine Javornik, čez Škarjeve peči na Storžič in nazaj dol.

Zanimivo je, da mi je v spominu gora ostala precej manj strma in nevarna, kot pa letos. Pred dvema letoma sva z N. že šla gor, od Doma pod Storžičem na Škarjeve peči in potem vrh, ter po isti poti nazaj, in že takrat me je malce presenetil tisti zadnji del, ki sem ga v spominu imel precej manj zahtevenega.

Continue reading “Storžič – 2132 mnm”

Planinarjenje, Šport

Končno malce snega

Sicer bolj za začimbo pa vseeno. Sicer napovedujejo bolj mrzlo vreme, kar pomeni, da bo sneg verjento ostal še kar nekaj časa, ampak vseeno si nisem upam izpustiti te priložnosti in sem tako ob sedmih zjutraj se toplo oblekel in odšel.

Glede na temperature v zadnjem času, sem se seveda toplo oblekel. In še pred vrhom spravil kapo v žep, ker mi je bilo enostavno prevroče. Ko sem sedaj pogledal na www.meteo.si trenutne vremenske razmere, sem kar malce presenečen, da je bila temperatura tam okoli -10 C. Moj občutek je bil bližje pozitivni ničli.

Continue reading “Končno malce snega”

Planinarjenje

Stol – 2236 mnm

Stol je najvišji vrh Karavank. S svojimi 2236 metri nad morjem (mnm) sicer pride na listo slovenskih dvatisočakov, vendar ni ravno visoko na tej listi. Če prav pomnim, je to bil tudi moj prvi osvojeni dvatisočak, in odsihmal(*) vzpona nisem ponovil. Tako da je bil skrajni čas. Prva sobota v septembru je ponujala obetavno vreme, tako da odločitev ni bila težka. Z menoj sta šli tudi N. in njena sošolka T. Glede na to, da gre za nezahtevno planinsko pot, glede varnosti nisem imel pomislekov.

Do Valvazorjeve koče smo se pripeljali po precej razdrapani poti. Večino poti sem peljal za enim peguetom, ki je bil izgleda cepljen proti hitrosti, ker sem še v prvi prestavi, brez dodatnega gasa, moral občasno zabremzati, da ga nisem porinil. No ja, je pa avto malce manj trpel. Od Valvazorja pa nato vodita dve poti na Stol. Žirovniška pot naj bi bila bolj strma, Zabreška pa malce manj. Odločil sem se za vzpon po prvi in spust po slednji. In res, pot se kar hitro postavi pokonci in je praktično ves čas napeta. Na začetku po gozdu, nato malce grmičevja in na koncu trava z kamenjem, ki jo nato zamenja kamnje s travo.

Continue reading “Stol – 2236 mnm”