Entries Tagged as 'Potovanje'

Mumbay in kaj ima skupnega z SCT

Že ko sem šel na samostojni izlet iz Bangaloreja, sem ugotovil, da je bolje iti iz slabšega na boljše. In tako bi tudi tukaj dobil čisto drugačno sliko Indije, če bi bil najprej v Mumbay (Bombay je bil včasih), nato pa šel v Pune. Mumbay s svojimi stolpnicami, precej novimi cestami predvsem pa prometom, je bližje evropi kot ostalim delom Indije.

K temu morda še največ pripomore prepoved rikš v starem delu mesta, in posledično s tem precej večje število avtomobilov. V bistvu so v glavnem avtomobili na cestah, tako kot v Evropi ali ameriki. Še vedno je kar nekaj motoristov, ampak glavnina so pa osebni avtomobili.


[Read more →]

Življenje v Indiji

Na prvi pogled je Indija drug svet. Toliko ljudi, kvazi urejene ceste, ogromno svinjarije, neurejen promet. Avtobusi, ki so svoje odvozili že pred 30 leti, vlaki pa še kakšno leto prej. Tu pa tam berači, še bolj presunljivo pa ljudje, cele družine, ki verjento kar živijo na cesti. Da barakarskih naselij sploh ne omenjam. Indija Koromandija – obljubljena dežela – morda je res bila, preden so jo Evropejci odkrili.

Ok, ampak to je pač le prvi šok. Potem pa opaziš, da se veliko ljudi vozi naokoli z motorji, v bistvu je tudi avtov kar veliko, ravno nasprotno kot v Bangaloreju, kjer so bili v večini tovornjaki in rikše. Tukaj v Pune-tu prevladujejo motorji, avtomobili in tudi rikše. In, če ima človek denar za nakup motorja, ga ima tudi za kaj drugega, recimo bolj življensko pomembnega.

IMG_4507

[Read more →]

Varovanje osebnih podatkov po indijsko

Za uporabo interneta v hotelu moram navesti številko sobe in priimek (ki je v mojem primeru ime), in že sem povezan. Seveda po ceni cirka 10EUR/dan.

Kako priročno, da se je treba pred vstopom v hotelski fitness vpisati z imenom in priimkom ter številko sobe. En vstop v fitness torej odpre zastonjski internet, če si seveda pravi balkanec, in nimaš takšne smole, da prideš ravno na vrsto za prvi vpis na strani.

Ker čist 100% balkanec nisem, sem to taktiko le probal. In sem, recimo mu mr. Smith-u, prijazno kupil dvourni dostop do interneta. No, v bistvu ga je on meni. Mr. Smith se verjetno ne bo bunil, njegov račun za dnevno bivanje bo par procentov višji, kot bi bil sicer.IMG_4488

Sicer pa številka sobe in priimek odpira v hotelu marsikaj. Plačaš zajtrk ali večerjo, najameš avto. Samo za to moraš biti pa res dvojno pečen balkanec, ker sicer vseeno pomisliš na varianto, da je mr. Smith ravno pri sosednji mizi, ali pa da je to v bistvu dober prijatelj lastnika, ki vedno biva v isti sobi in ga jasno celotno osebje že pozna. Vprašanje pa, če bi v tem primeru mr. Smith se sploh vpisoval v fitnesu.

Prekmurska avtocesta in Mura

Naključje je hotelo, da sem se sedaj v kratkem 2x peljal po prekmurski avtocesti in po zadnji pridobitvi slovenskega avtocestnega imetja – vzhodni Mariborski obvoznici. In kot je  v navadi, se nam takšno stanje ne zdi nič presenetljivega. Izgleda čisto normalno. Tako normalno, da se nam nehote prikrade v misel občutek, da bi tako moralo biti že od nekdaj.

Ampak ni. Kot beremo na wikipediji je bil zadnji odsek prekmurske avtoceste zgrajen lani jeseni, šele letos poleti pa z vzhodno mariborsko obvoznico povezan na A1, glavno slovensko avtocestno žilo.

In ob tem se mi nehte poraja vprašanje, koliko bi bile težave Mure lažje, če bi te avtocestne povezave bile zgrajene že pred 5 ali 10 leti? Pa tu ne mislim na to, da bi Murine izdelke lažje transportirali in bi s tem Mura neposredno imela lažje delo. To je v veliki meri verjetno zanemarljivo. Bolj gre za razmislek v smeri, kako dobre prometne povezave pomagajo pri razvoju celotnega področja, kjer je nato več zaposlitvenih možnosti. Pa tudi prebivalci so bolj mobilni, in si lažje poiščejo svoje delo drugje.

Tega seveda nikoline bomo izvedeli. Bi bilo pa primerno na to opozoriti, ko si bodo naslednjič politiki in gradbinci čestitali ob naslednjem “uspehu”. Ko bo, če bo, avtocestni križ resnično zaključen. Čedalje bolj se kaže, da ima počasnost predvsem en vzrok, in sicer gradbeniški lobi, ki se trudi maksimizirati svoj profit. Bolj kot se zaključuje končanej celotnega križa, več je potreb po obnovah. Ravno danes sem se peljal na primorsko in tam okoli Kozine je avtocesta stara cirka 10 let (vir DARS) asfalt pa takšen, da bo v kratkem potrebna preplastitev. Sicer se ne spoznam na konkretne podatke, ampak da je 10 letna avtocesta tolk znucana da je potrebna temeljite obnove, se mi zdi pa malce divja. Morda je pa vzrok drugje in ne v spletu nesrečnih okoliščin.

Ampak ko se odpira kakšen nov odsek, se na vse to pozabi.

Dopustovanje v Grčiji

Dopustovanje v Grčiji me je prijetno presenetilo. Recimo sončniki in ležalniki na plaži. Ki so zastonj. Seveda se pričakuje, da boš potem naročil kakšno pijačo, ki ti jo seveda prinesejo lepo na plažo, pri čemer pa cene niso pretirane. 2 – 3 EUR pride ledena kava ali kakšna osvežilna pijača. Ker je to običajno povezano še z taverno, greš ponavadi še tja kaj pojest in tako na prijazen način od gosta (oz. štirih) dobijo cirka 50 EUR dnevno. Pozno kosilo nas je namreč prišlo tipično 30-45 EUR.

Sicer pa Peloponez ne izgleda kaj prida turistično razvit. Seveda je veliko možnosti za prenočevanje, tipično v bolj “privat” apartmajih in sobah, vendar kapaciteta plaž krepko presega število gostov. Ki so tipično grki. Zelo malo je bilo tujcev od drugod. Morda se to lahko pripiše zgodnejši sezoni, čeravno drugi teden julija tudi pri njih velja za glavno sezono.

Letalski turizem je izgleda precej bolj usmerjen na otoke, celina pa je prepuščena domačinom. In kar se mene tiče, naj kar ostane tako.

Draga pot do Grčije – 200 EUR za mobitel

Pot do Grčije je bila sicer dolga, vendar minila brez težav. Žal pa me je kasneje presenetil znesek porabe pri Mobitelu. Le ta se je povečal za 200 EUR. Pa prav veliko klepetal nisem, maksimalno kakšno minuto, po internetu pa tudi ne brskal.

Vendar je pogled na log na moji Nokii pokazal, da se je dejansko nekdo vsakih 15 minut povezal na internet, prenesel kilco ali dve in se odklopil. Hm.

Še najbolj verjeten krivec se mi zdi GPS, ki ga ima Nokia 5800 XM integriranega. In pozna tudi tki. assisted funkcijo, ki je očitno po defaultu vključena. In to v vseh omrežjih. Le ta pomaga pri hitrejšemu določanju lokacije in bolj natančnejšemu lociranu. Za izračun lokacije v GPS sistemu, mora naprava namreč imeti efemeride satelitvo, ki jih sicer dobiva preko satelitvo, ampak to je počasno. Če pa dobi par podatkov preko interneta pa gre hitreje. Potem gre pa še za korekcije.

[Read more →]

Vožnja po Grčiji

Turistične knjige pogosto Grčijo opisujejo kot relativno nevarno za vožnjo. Da so prometne nesreče med najpogostejšimi v Evropi. Da so Grki nori vozniki, divjaki in ne spoštujejo prometnih predpisov. Moje dosedanje izkušnje tega ne potrjujejo.

imgp4801

Ceste so v glavnem ok, čeravno kakšna manj obljudena področja imajo temu primerne ceste. Recimo od mejnega prehoda pri Bitoli, je tudi na Grški strani cesta primerljiva tisti med Črnomljem in Vinico ali še slabša. Pomembnejše ceste so pa kot se šika. Cestnin še nisem srečal, čeravno sem kar nekaj peljal tudi po avtocesti. Upam da ni potrebna kakšna vinjeta, ki je nimam. So pa zakasirali most pri Patrasu.

imgp4986

Vozi se tako, da jih več prehitim, kot jih prehiti mene. Se pravi v glavnem niso divjaki (vsaj ne večji od mene :-))). Imajo pa tudi še veliko starih vozil, ki enostavno ne potegnejo več prav veliko. Prav gostega prometa nisem srečal.

Pri Grčiji je potrebno upoštevati da je to gorata dežela. Slovenija je sicer tudi gorata, ampak tipično ne rabiš čez Vršič, če želiš iz enega kraja v drugega. No, tukaj je malce drugače. Zelo hitro si nad 1000 m nad morjem, pa potem spet dol. In nič nenavadnega ni, da 50km zračne linije med dvema krajema, pomeni 2x toliko po cesti, voziš pa dve uri ali več. Pri načrtovanju poti je to nujno upoštevati. Res se včasih zdi skregano z zdravo pametjo, da boš 50km vozil uro in pol, ampak potem vidiš da to ni bilo brez razloga.

Posebnost so verjento regionalne ceste, ki so sicer dvopasovne, imajo pa tudi širok odstavni pas. In potem se vozniki solidarnostno umikajo ali celo vozijo stalno po odstavnem pasu, tako da se potem mirno prehiteva, pa čeprav je dvojna neprekinjena črta, prehitevanje prepovedano z znaki in hitrost omejena na 50 km/h.

Omejitve hitrosti so malce lovske. Lastnik apartmajev kjer bivamo je dejal, da so itak postavljene le za pobiranje kazni. In res, v Grčiji mrgoli postavljenih radarskih kamer, ki pa vse merijo v zadek avtomobila, tako da ne vem, ali gre za prazna ohišja, ali je res v vsakem kamera. Čez celo Grčijo policijskih kontrol nisem videl, do 20 km od konca poti. Tukaj na zahodnem Peloponezu pa so kar pogosti, in praktično vsakič ko se kam odpeljemo kakšnega srečamo, ki meri z laserskim merilnikom. In kolikor se vidi, kar ustavljajo.

Druga pos

imgp4926

ebnost pa so razne “hišice” ob cestah, ki se pojavljajo tako ob lokalnih, kot tudi avtocestah. Na vsakih par 100 metrov, največ na par kilometrov. Zelo različne, od enostavnih do pravih oltarjev. Najprej sem mislil, da to postavijo vsakemu, ki je na cesti umrl, ampak vseeno jih je malce preveč, pa še verjetno bi bile bolj pogrupirane. Razen, če bi mrtve označevali od Odisejevih dni naprej.

imgp49901

Kakorkoli, po ikonografiji sodeč gre za neko versko zadevo. Verjetno priprošnjo pri bogu za varno pot, ali pa realizacijo zaobljube o darovanju bogu, vsakič ko prehitevaš v škarje.

Bencin na črpalkah ima različne cene. Dizel je od 1,10 EUR do 0,91 EUR. Črpalk je v mestih veliko, v glavnem majhnih, takšne kot so pri nas že izumrle. Veliko tudi ne self-service.

Trzin – Ohrid – 17 ur in pol na cesti

imgp4540

Leto smo se na dopust odpravili v Grčijo, zahodni Peloponez, Kyparissia oz. Kalo Nero. Z avtom. Prva etapa je bila do Ohrida. Le ta nam je vzela 17 ur in, pol, kar je malce več kot sem pričakoval.

Štartali smo ob 3:30 zjutraj in nekako ob 6:30 prišli na avtocesto prot Zagrebu. Zaradi družinskih zadev smo namreč zavili čez Črnomelj in mejni prehod Metlika. Potem se pa po Hrvaški kar vleče tista cesta do avtoceste. Če bi šli direkt na Zagreb bi tukaj prišparali kakšni dve urici.

Čez Hrvaško je vse potekalo gladko. 2x cestnina, sprejemajo kreditne kartice. 1x tankat. In ob cirka 9ih smo bili na Hrvaško:Srbski meji. V koloni. Ki ni izgledala ravno velika, pa še vstopalo se je na vseh mestih. Ampak šlo je pa blazno počasi. Najprej na Hrvaški strnai, nato pa še na Srbski. Tako da smo tukaj zapravili cirka 2:20. Zaradi tega zastoja na meji, pa je bila nato avtocesta proti Beogradu precej bolj prazna. Saj tudi na Hrvaškem, ni bilo neke gužve, ampak proti Beogradu je bilo pa res prazno.

imgp4587
imgp46111

V Beogradu se je nato malce zagužvalo, kot se ponavadi na vpadnicah v večja mesta. Ampak glede na to, da se pelješ direkt čez Beograd ni bilo hujšega. Kakšnih 15 minut v kolonah, potem pa že proti Nišu. Do tja smo srečali kakšne 4 nevihte, lokalnega značaja. Kar pa pomeni vedno po kakšen kilometer res hudega naliva, potem pa bolj rahel dež, in nato spet suho. Na črpalki jasno obvezno pranje šip. Ampak nič kaj vsiljivo, itak ne moreš ugovarjat. In potem ko jim daš kakšen euro, te še poprosijo, če bi jim morda kune zamenjal v eure ali dinarje.

Pa na črpalki se je pokazalo, kako še kar živijo v nekem drugem času. Ko si pač kot kupec motnja v njegovem čisto lagodnem življenju. In v bistvu te on ne potrebuje. Ker sem sam motovilil nekaj z kreditno kartico, sem bil pa še toliko večji nebodigatreba.

04072009081

Hranjenje smo izvedli nekje okoli Markovca (Velika Plana, Lapovo). Srbska kuhinja pač. Kajmak. Meso. i još meso. 25 EUR za vse štiri. Pa še open WLAN so imeli :-)). Cirka urica in pol počitka.

Nato pa naprej proti Makedonsko – Srbski meji. Po Leskovcu se konča avtocesta, naprej pa je nekaj podobnega kot če bi se sedaj vozil po stari dolenjki, ki jo še lahko spoznavate okoli Trebnjega. Na meji smo bili okoli pol šeste popoldne. Mejne formalnosti 40 minut. Nato pa proti Skopju, po malce slabši cesti, ker pa že delajo na tem, da jo spremenijo v avtocesto.

Skopje me je v par delik malce spominjalo na Indijo. En del je res precej ubog, in tam navalijo čistilci vetrobranov kar sredi ulice. Pa še kakšen prosjak se najde. Mi nekako kar ni bilo do odpiranja oken. Do Tetova je potem kao avtocesta, čeravno precej švohotna. Zato pa imajo kar veliko cestninskih postaj, ki so vse prehodnega značaja. Se pravi plačaš prečkanje, ne pa kot na Hrvaškem in Srbiji, kjer so zaprtega tipa. Kreditnih in bančnih kartic ne sprejemajo, evre pa. Ki jih zaokrožajo malce po svoje.

img_1875

Pa tudi prvič na celi poti so bili malce bolj aktivni policisti. Kar nekaj radarskih kontrol smo uspešno prevozili, pri čemer pomagajo tudi solidarni nasproti vozeči z opozarjanjem.

Od Tetova naprej proti Ohridu pa spoznaš zakaj se reče brdoviti Balkan. Pišuka poldi. In mi smo ponosni na naše hribe. Tudi Makedonski niso za odpis. Sploh če jih moraš prevoziti da prideš do Ohrida. V Sloveniji greš ponavadi v hribe vozit takrat, ko želiš v hribe, če pa greš iz enega mesta v drugega, pa te ponavadi kaj hujšega ne doleti. No, na Balkanu je malce drugače.

img_1997

Na Ohrid smo prispeli malce pred deveto zvečer. Se pravi smo za pot v Makedoniji potrebovali cirka dve uri in pol.

Če odštejem čakanja na mejah, in ovinek  v Sloveniji, smo vozili malce hitreje kot napoveduje viamichelin. Glede na to, da prav divjal nisem, omejtev pa tudi ne upošteval kaj preveč, je to kar ok ocena.

Zabaviščni parko Marchenwald

Gre za majhen zabavišni park, tako za kakšne dve urci, da se otroci malce razgibajo. Čeravno majhen, pa ponuja kar veliko zanimivih točk. Dolg tobogan, razna plezala, dinozavrov tobogan, indijansko vas in kavbojsko utrdbo. Razna igrala, trampoline. Železnico na ročni pogon, kjer dejansko poganjaš voziček z ročko, kot v risankah.img_0531
[Read more →]

Avstrijska Štajerska

V počastitev podaljšanega konca tedna s praznikom OF smo se odpravili na Avstrijko štajersko. Pač pelješ na sever in nimaš kaj falit. Avstrija je zelo podobna naši gorenjski, ali pa je obratno. Vsekakor pa me vedno znova preseneča ta njihova urejenost. Za razliko od slovencev, ki imamo okoli hiš vedno kaj prislonjeno, imam v Avstriji vedno občutek da je vse urejeno. No, tokrat sem našel tudi konkreten dokaz, da to je dejansko urejeno ne pa da je tako že samo po sebi. Tele grabljivci listja so poslikani nedaleč od Ljubelja na avstrijski strani. Komu na čast se spopadajo z tistim listjem v strmem bregu, je jasno verjetno le njim samim, in ostalim miljonom avstrijcem, ki skrbijo da imajo deželo takšno, da krepko spominja na neko kičasto pravljico.imgp3463

[Read more →]