Entries Tagged as 'Krneki'

Še malce o vodi in javnih podjetjih

preden pa preidemo k rešitvam, si pa poglejmo še par zadev okoli Trzinskega primera nezakonite podražitve komunalnih storitev.

Nobena podražitev za občane ni prijetna, pa naj bo še tako potrebna. Zato je potrebno poiskat kakšen dober razlog za podražitev in v primeru Trzina nam je župan povedal, da je bila cena nespremenjena že vrsto let, zato omrežje ni bilo ustrezno vzdrževano, in je nujna podražitev. To je trditev, ki se sliši lepo in razumno. Ampak, če je nekaj prelepo da bi bilo res, potem ponavadi ni.

In sem naročil občini, da mi pripravi letna poročila Prodnika za čim dlje nazaj. Dobil sem jih za dobrih 10 let in pregledal. In glej ga zlomka. Praktično v vsakem letnem poročilu so ugotovili, da vodovodno omrežje ustrezno in po planu vzdržujejo in po potrebi obnavljajo. In še več, v večini letnih poročil je tudi podatek o vodnih izgubah. Ki so bile praktično vsako leto manjše, kar je pa kvantitativno objektivno merilo kvalitete vodovoda. Če se ti izgube nižajo, očitno ne gre le za vzdrževanje stanja ampak celo izboljševanje.

Skratka župan je trdil nekaj, podatki v letnih poročilih komunalnega podjetja pa kažejo ravno obratno. Tudi, če upoštevamo, da so podatki v letnih poročilih malce našminkani, še vedno obstajajo konkretne številke o izgubah, ki jih je pa težko sfrizirati, da bi letno poročilo lepše izgledalo.

[Read more →]

Vlado na shujševalno

Teden pred še enim neuspelim projektom ministra Mramorja, se pravi odstopom, je isti minister okrcal medije, da čisto napačno poročajo o razmerah v Sloveniji in s tem v bistvu podaljšujejo krizo. Da je kriza tudi ali morda celo predvsem psihološki pojav, je znano. Ampak do povsem enakega psihološkega problema pridemo tudi pri plačevanju davkov. Pa o tem malce pozneje.

Mnenja o tem, ali so davki v Sloveniji previsoki ali ne, so si zelo nasprotujoča. Precej enotno je edino mnenje o obdavčitvi dela, pa še tukaj se najde marsikatera evropska lestvica, kjer smo zgolj povprečni. Za skoraj vsako vrsto obdavčitve najdemo države, ki imajo višjo obdavčitev od nas, pa seveda tudi takšne, ki imajo nižjo. Po deležu davka v BDP dejansko ne štrlimo iz evropskega povprečja.

Od kod torej splošno prepričanje, da imamo v Sloveniji visoke davke, s čimer se ne strinjajo predvsem tisti, ki iz pobranih davkov dobivajo plačo, dodatke in honorarje?

Delno to pojasnjuje misel nekdanjega ministra Čuferja, da v Sloveniji nimamo (pre)visokih davkov, imamo pa (pre)veliko javno porabo. Razlika med njima je seveda proračunski primanjkljaj, ki znaša okoli deset odstotkov davčnih prihodkov. Si predstavljate, da vsak mesec porabite deset odstotkov več, kot zaslužite? Da potrebujete po letu dni že za dobro plačo limita na TRR, po dveh letih za dve, po petih letih pa za šest plač. Si predstavljate pogled bančnega uslužbenca, če ob 1.500 evrih plače pridete zaprosit za 7.500 evrov limita? To so slovenske javne finance zadnja leta.

Težave pri pobiranju teh davkov, pa kakorkoli jih že kdo ocenjuje, nastanejo, ker ljudje davkov ne gledamo samo skozi njihovo nominalno višino. Ocenjujemo jih predvsem nezavedno, in tukaj vstopimo v sfero psihologije, na podlagi tega, kaj za plačani denar dobimo. Kakšen servis nam za plačane davke ponuja država. Ocenjujemo, kako država naš denar, pobran brez možnosti ugovora, porabi.

To oceno si vsak izmed nas oblikuje, ko čaka pred semaforjem pred dotrajanim mostom na državni cesti. Ko čaka v vrsti pri zdravniku ali pa plačuje za hitrejšo in pogosto tudi boljšo storitev iz lastnega žepa. Oceno si oblikujemo, ko čakamo na javno preiskavo bančne luknje po islandskem vzoru in TEŠ 6, kjer pa se zdi, da lahko čakamo zgolj še zastaranje. Ko poslušamo o večnih dokapitalizacijah in pomoči podjetjem, ki jih nato, če imamo izjemno srečo, za drobiž prodamo tujcem. In za povrh še ministrsko ekipo, katere člani bi le delno, pa še to po obrokih, vračali preveč dobljeno iz javnih sredstev.

Ja, morda nimamo previsokih davkov, zagotovo pa imamo veliko neprimerne in s tem tudi prevelike porabe.

Država je izgubila zaupanje državljanov davkoplačevalcev, da se prek davkov zbrana sredstva porabljajo racionalno in v skupno dobro. In brez tega temeljnega zaupanja bo pobiranje davkov čedalje težje in bo potrebna čedalje večja (davčna) represija. Kar pa zagotovo ne bo vodilo v blaginjo, ampak ravno nasprotno.

Vlada Mira Cerarja je zabila zadnji (etični) žebelj v idejo, da se zaupanje davkoplačevalcev v javno porabo povrne prek transparentnega in racionalnega upravljanja države. Zato je edina preostala pot uskladitev davčnih obveznosti s tem, kolikor od države dobimo. In koliko to cenimo. Drugače bo naraščajoča razlika med tem, kar plačamo in kar dobimo, neizogibno vodila v čedalje večje nezadovoljstvo.

Pot, ki nam ostaja, je pot vitke države. Take, ki se ne vtika v vse pore družbe, gospodarstva in družine. Tam, kjer se, pa je vrhunsko učinkovita in pregledna. Kjer je socialni sistem precej bliže univerzalnemu temeljnemu dohodku kot hobotnici, kjer se za izračun socialne pomoči prek desetin faktorjev porabi dobršen del sredstev, namenjenih socialnim programom. Kjer ni prevoznic in vrednotnic.

Konkretno sta prva koraka lahko takojšnje uravnoteženje proračuna in ureditev previsoko obdavčenega dela. O tem ni nobenega dvoma. Glede na trenutni položaj pa rešitev za manjše davčne prilive in neprimerno veliko porabo ni neki novi davčni vir, ampak vitkejša država. Če se bo tega lotila še ta vlada, bo to dobro. Sicer se bo morala naslednja. Upam, da s čim manjšo zamudo.

Objavljeno v Financah.

Izdajmo vozniško dovoljenje Googlovemu avtomobilu

Uvedba avtomatskih vozil ne bo zgolj tehnološki izziv. Prinaša tudi družbene in zakonodajne izzive. In tudi na tem področju bi Slovenija lahko odigrala svojo vlogo.

Obisk Cerarja v ZDA smo že pozabili. Lepo je, da se predsednik vlade zanima in v besedah podpira razvoj sodobne tehnologije. Pa vendar se mi pri branju seznama njegovih obiskov v ZDA ni uspelo znebiti občutka, da je obiskal prodajalce našega znanja in storitev, in ne kupcev teh. Seveda so tudi prodajalci pomemben del poslovnega procesa, ampak ponavadi se za novo leto obiskuje kupce. In prodajalci obiščejo nas. In – če lobist obišče funkcionarja, je treba to prijaviti KPK, kaj pa v primeru, ko funkcionar, in to najvišji, kar sam obišče lobista?

[Read more →]

Mostogradja v politiki

Na Hrvaškem so na volitvah dobili podobno situacijo kot je bila na predzadnjih volitvah v Sloveniji. Dva pola vmes pa stranka, manjša od obeh glavnih na polih. Na Hrvaškem je to Most v Sloveniji je to bila Državljanska Lista. Na prvi pogled je to sanjski razplet za “sredinsko” stranko, ker ji v bistvu daje možnost izbiranja. Njena pozicija močno presega dejanski rezultat. Vendar takšan pozicija v praksi nikakor ni nekaj, česar se bi stranka lahko veselila.

Takšna stranka je namreč hitro proglašena kot tisti, ki se mora odločiti. In, če se ne, je hitro razglašena za neodločno, za stranko, ki noče in ne zmore prevzeti odgovornosti. In bo tako v primeru ponovitve volitev težko močnejša. Če pa sprejme to breme odgovornosti, in izbere eno stran (to je recimo naredila DL) pa zaradi svoje majhnosti potem nima tolikšnega vpliva, da bi lahko dejansko vladno politiko peljala v svojo smer, kar vodi v razočaranje njenih volilcev.

[Read more →]

Podpisano ali parafirano?

Že cel teden nas obveščajo, da bo oziroma sedaj že je, nova koalicijska pogodba parafirana danes, podpisana pa bo v ponedeljek, potem pa začne veljati in mandatar vloži listo ministrov v Državni zbor, ter stečejo postopki prijaznih pogovorov po odborih, ki se jim reče zaslišanje, ter nato potrditev vlade.

Ampak kakšna je razlika med parafiranjem in podpisovanjem? Jaz sem parafiranje ponavadi uporabil za dejanje, ko se podpišeš na vsak list nekega dokumenta, da ti pač kakšnega dodatnega ne uturijo vmes. Na zadnji list pa se, ponavadi na za za to predviden prostor, podpišeš. Pri meni je kraca na vsakem listu tipično le črka M, podpis pa je malce daljši in vsebuje ime in priimek, čeprav ponavadi izgleda kot nakracano zgolj ime. In zato je nekako pri meni smiselno razlikovati med podpisovanjem in parafiranjem.

Ampak poglejmo si to današnje dejanje, katerega rezultat najdemo tule. Ima kar dvoje končnih določb. Na isti strani. Ki povesta praktično enako. Ok, prva spada pod protokol, ki je 8. točka koalicijskega dogovora, tisto pod končnimi določbami, kar je točka 9. pa se nanaša na celoten koalicijski sporazum. Ampak oboje pove nekako enako. Da protokol/pogodba stopi v veljavo, ko jo podpišejo predsedniki oziroma predsedujoči vseh političnih strank v koaliciji.

In nato spodaj sledi datum in podpisi. Torej ta sporazum ali pogodba že velja. Danes. Saj so podpisi spodaj. In, če bodo v ponedeljek podpisali nekaj novega, kaj bo potem veljalo? Ok, najbolje, da v ponedeljek med končne določbe dajo še preklic tega, kar so danes podpisali.

[Read more →]

Mrežni učinki Mercatorja – povzetek

Enak naslov kot tale post zapis nosi dokument, ki ga je nedavno odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval v Državnem zboru. In ga pripenjam na koncu. Da je to obravnaval ta odbor je jasno, ker ga pač vodi članica SD. Odbor za gospodarstvo, ki bi nekako bil primernejši odbor, v tej predvolilni zgodbici očitno ni želel sodelovati. Je pa zanimivo natančno prebrati tale povzetek. Popolnoma jasno je namreč zapisano da bi “Podaljšanje Mercatorjevih plačilnih rokov za dva meseca bi imelo precej hujše posledice od razpolavljanja nabav. Zaradi podaljšanja plačilnih rokov bi postalo dokončno nelikvidnih okoli 330 Mercatorjevih dobaviteljev s skupno 10.000 zaposlenimi”.

Povzetek namreč omenja, da so obravnavali dva scenarija. Nič ne piše, kako so prišli do teh dveh scenarijev, zato lahko o tem le sklepamo. Prvi scenarij je “prepolovitev nabave pri slovenskih dobaviteljih”. To bi bil lahko scenarij prodaje tujemu prevzemniku, recimo Agrokorju. Drugi scenarij pa predvideva “podaljšanje plačilnih rokov Mercatorja za dva meseca”. To pa bi bil lahko scenarij, da se ga ne proda in nadaljuje bolj samostojno pot. Dvomesečno podaljšanje pomeni cirka podvojitev obveznosti do dobaviteljev, ki so konec leta 2012 znašale 588.491.000 EUR. Kar pomeni, da bi se na ta način Mercator pri dobaviteljih zadolžil za 500 mio EUR, kar zadošča za poplačilo dela dolgov. S tem postane špekulacija, da gre za scenarij neprodaje, kar potrjena. Saj se spomnimo, da mora prevzemnik Mercator dokapitalizirati z 200mio, da se odplača nujne dolgove bankam. Če ni prevzemnika, nima tega nikjer vzeti, razen dobaviteljem.

[Read more →]

Razveljavitev nepremičninskega davka

Ob odločbi ustavnega sodišča glede nepremičninskega davka sem twitnil:

in valjda se je vsula kopica mnenj, kaj sedaj pametujem, če sem pa podprl ta zakon. Res sem ga. In nikoli nisem tega skrival. Še več, večino mnenj poslanske skupine, ki sem jih kot nosilec tega zakona predstavil v Državnem zboru, sem napisal sam. Seveda bi bilo kakšno mnenje malce drugačno, če ne bi šlo za stališče poslanske skupine, ampak za moje osebno mnenje, ampak to ni bistveno, ker stojim za vsako izrečeno besedo.

Ampak dejmo analizirati odločbo ustavnega sodišča, in moj pogled nanjo tudi v luči mojega mnenja in stališč ob sprejemu zakona. Z “TOJETO!” oznako, pa označim misli US, ki so me napeljale na moj tvit.

[Read more →]

O bančni tajnosti in javnosti podatkov

Da najprej razčistimo osnove. Bančna tajnost je pomembna. V preteklih mesecih je SDS večkrat predlagal odpravo bančne tajnosti in to v celoti. Da bi lahko kdorkoli gledal v državnih bankah (in v to preidejo ponavadi vse, ki so deležne ukrepov za saniranje bank, pri nas so pa nekatere že od nekdaj tam) tudi depozite, transakcije na plačilnih karticah, kredite pravnih pa tudi fizičnih oseb. To je jasno nesprejemljivo, in to je jasno tudi SDSu, ki pa v svoji populistični maniri pogosto predlaga nesprejemljive spremembe, ker ve, da ne bodo sprejeti, hkrati pa sočasno vodi PR v katerem pove tisti delček resnice, ki ga njihovi volilci želijo slišati.

In to je delček, o slabih kreditih, breme katerih smo prevalili na vse davkoplačevalce. Gre za več miljard sredstev. In kadar gre za porabo javnih sredstev je transparentnost zelo pomembna. Strinjam se, da so za iskanje krivcev in morebiten kazenski pregon odgovorne za to določene inštitucije. Ampak breme naloženo davkoplačevalcev je tako visoko in delovanja inštitucij, na čelu z Banko Slovenije, tako počasno, da jim je potrebno pomagati.

[Read more →]

Sindikalno trgovanje z delavci

Ob nedavnem vrenju okoli zdravstvene reforme, sem v Financah zasledil zanimivo vprašanje:

»Morda pa se jim toži po denarju, ki ga ali so ga dobivali od ZZZS in Vzajemne. Zato ZSSS pozivamo, naj razkrije podatke o prilivih s strani zdravstvenih zavarovalnic od začetka leta 1992 dalje, za kaj so ta denar prejeli in za kaj je bil porabljen. Nenazadnje gre za denar slovenskih zavarovancev, ki je namenjen pacientom.«

Vir: Finance, 20.2.2014

Wait! What? Semoličeva Zveza svobodnih sindikatov Slovenije naj bi dobivala denar od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ali Vzajemne? Po kakšni liniji? Zakaj.

In sem se pozanimal. Ter razlaga, ki sem jo dobil je naslednja.

[Read more →]

Resnica o energetski izkaznici

V zadnjem času je kar veliko prahu dvignila energetska izkaznica, ki naj bi jo na novo uvedli in bo pomenila dodatno breme davkoplačevalcem. Zakonodaja se zelo redko spreminja v obliki popolnoma novih zakonov. Ponavadi se le obstoječa zakonska materija novelira, se pravi spremeni. In tako je bilo tudi z Energetskim zakonom, ki naj bi povzročil vso to zmedo. Poglejmo torej, kaj je veljalo o enrgetski izkaznici pred to zadnjo spremembo energetskega zakona in kaj bo veljalo po. Naj še omenim, da je glavninah teh sprememb “pred” prišla v zakonodajo v letu 2006, ko je bil pristojni minister Andrej Vizjak ali pa Janez Podobnik, predsednik vlade pa Janez Janša.

Najprej definicija energetske izkaznice (zgoraj je prej, spodaj je po):

29. energetska izkaznica stavbe: je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti;

————————

13. »energetska izkaznica stavbe« je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti;

Razen številke definicije in stila, ni spremembe.

[Read more →]