Norveška

Evo, par misli, dokler sem še tukaj s spočitimi možgani. Slike pridejo kasneje, ko jih pregledam in uredim.

Najprej par stereotipov, ki sem jih o Norveški imel, predeen sem prišel sem.

  1. Norveška je draga
  2. Ker je veliko vode (jezera, fjordi,,..) mora biti veliko komarjev
  3. Pričakuj dokaj zanič vreme, grepš na hladno

Slovenija je najlepša država na svetu. Dokler ne vidiš Norveške. No, pretiravam. Zanalašč. Ker kdor je že videl kaj sveta, potem ve, da najlepšega kraja na svetu ni. Ja, fjordi so super. Ledeniki tudi. Grand canyon razturi pa ni niti v Sloveniji niti na Norveškem. Polja čajevca v Indiji ali Šri lanki tudi imajo svoj čar. Stepe z miljonskimi čredami? Slon v naravnem okolju? Pogled na brezkončni ocean? Ledeniška jezera? Glede narave ima Norveška za ponuditi ogromno. In ni jih sram to pokazati. Če se prepeljate po par panoramskih cestah, boste videli že marsikaj. Slapovi, ki so vsi po vrsti višji od naših najbolj znanih se vrstijo en za drugim. Gozdovi tlakovani z mahovo podrastjo. Kamenje, prekrito z lišaji, kar nakazuje čist zrak. Jezera s kristalno čisto vodo. Ledeniki. Razgledi na globoke fjorde, ki se jih je toliko, da se jih preobješ. Ne, z lepotami narave bog na Norveškem ni skoparil.

Država je urejena. Infrastruktura deluje. Avtocest prav veliko nismo srečali, ravno obratno, veliko sem vozil po cestah, ki so v glavnem za širino enega avtomobila, nato pa razširjenje za srečanje, kjer se pač dan. In pač počakaš nasprotivozečega, ali pa on tebe. No, in tukaj pride do učinka njihova narava vožnje. Počasna. Previdna. Defenzivna. Toliko, da sem se prvih par dni spraševal, ali je prehitevanje sploh dovoljeno. Pa ne le avtomobilov. Tudi motoristi se vozijo lepo počasi za tabo. Po omejitvah. 50, 60, 70, 80. 90 je že praznik, 100 pa verjento ne znajo napisat. Ok, ja, kasneje se je tudi našel kakšen BMW, ki je prehiteval, in kakšen motorist, ki je kaj dal na hitrost. Ampak to so bolj izjeme, ki potrjujejo preavilo. In, ko smo že ravno pri infrastrukturi. Nič nenavadnega ni, če prevoziš na nekem 100km odseku toliko nad zemljo kot pod zemljo oz. po morju s trajektom. Trajekt je tukaj pač nekaj podobnega kot prehod čez železniško progo. Ustaviš pred zapornico. Pride trajekt. Zapelješ gor. In greš. Cena 15 – 25 EUR za avto in 4 osebe. Za normalna prečenja fjordov. Tam, kjer gre za daljšo pot, pa je cena seveda tudi višja, recimo Gereiger fjord … 110 EUR, če se prav spomnem. Ne vem, kaj sem sicer vse plačal z rent-a-carjem (50 EUR / dan za Opel crossland z avtomatskim menjalnikom (plačal sem ročnega)) ampak razen trajektov ni za doplačat nič, nobenih predornin ali mostnin. Pa predori po 5, 6, 7 km niso nioč posebnega. Razen, da praviloma niso obokani, ampak se lepo vidijo skale, skozi katere so speljani. Ponavadi sicer so osvetleni, čeprav s svetlobo ne razmetavajo. In ja, počivalnih mest, z mizami in klopcami, in večinoma tudi WCji je veliko. In tudi tam so WCji zastonj. Aja, tudi vse naravne znamenitosti so brezplačne. In vse je lepo urejeno, Z ukusom. In čisto. WCje imam tukaj v mislih.

Za prenočevanje so praktični kampi, z hiškami, ki sprejemjo od 2 do 8 ali še več gostov. Za nas 4 je bila cena tipično od 65 do 130 EUR, glede na opremo, ki jo premorejo. Ta pa je od skupnih WCjev in tušev, do tega da imaš vse to v svoji hiški, pa še TV z 500 programi, pomivalni stroj, ogromno kuhinjo z jedilnico, … Postelje so ponavadi kot pogradi, z recimo spodnjo posteljo širšo (za dva). Ampak najdeš res čisto vse kombinacije. No, omenjena cena ne vključuje posteljnine (rjuhe, prevleke,…) in brisač, kar ti zaračunajo 10-15 EUR na osebo. Ali pa imaš svoje. S hoteli/moteli je pa tako kot povsod po svetu, booking.com ali hotels.com in si pač izbereš svoji denarnici primerno. Navzdol je nekako cena omenjenih hišk, navzgor pa itak ni omejitve. Seveda pa prostega kampa ni, ko ga rabiš. Ko ga ne rabiš, je pa na vsak kilometer kakšen.

Vreme? Jeba. Prvih par dni smo se kar kuhali. Kar se je poznalo kakšno noč, ker tukaj pač ni navada imeti klimo v bajti. No, sicer se je pa kar vsak večer lepo shladilo, čeprav je bilo čez dan 30+, se je potem kar shladilo. Do sedaj smo imeli dež v dveh dnevih, pri čemer je prvič nehalo preden smo odšli na pot, drugič je pa deževalo med vožnjo, ko smo si pa kaj želeli ogledati, je pa prenehalo. Tako da vreme, je generalnio lepo. In, ker se čez noč shladi, ni težav z vročino.

Komarjev ni.

Cene? Bencin je dražji. Od oka – 1,5 EUR liter. Hrana v trgovini je dražja vsaj 50%, tudi 100%. Pijača tudi. Ok, razumem pivo in vino, imajo že kakšne ekstra dajatve, ampak zakaj je coca-cola zero 100% dražja kot pri nas, pa težko razumem. Ker tam tudi davek na sladkor tega ne bi opravičil. Hrana v gostilni pa tudi 100% dražja, čeprav boljše kot je, nižji je pribitek. Tako da kakšen dober steak je morda le še kakšnih 50% dražji. Zato pa vino zraven znova zmaga. Sicer pa tukaj ni ravno navada jesti zunaj, tako da si praktično povsod lahko sam kuhaš. In, ko prvič plačaš 25 EUR za pizzo iz Lidlovega zamrzovalnika in 20 EUR za burger podobne kvalitete, si v bistvu raje to sam skuhaš. In ja, takšna je bila ponudba v kraju, kjer smo en dan pristali.

Ampak, če je marsikaj drago, to ne pomeni, da je potovanje po Norveški nujno drago. Sploh, če se odločiš za budget varianto, je to lahko zelo poceni. Namesto letalske karte in rent-a-car, se pripelješ z avtom, za kar rabiš 2 x 2 dni in dobrih 500 EUR, pa še s sabo lahko pripelješ bistveno več kot z avtomobilom, recimo šotor. Šotorjenje v kampu, je cenejše kot hiške, mislim da okoli 25 EUR / dan, ampak na Norveškem, lahko prosto kampiraš v naravi. Opcija je seveda tudi avtodom, ampak to je že druga zgodba. Suma sumarum, Norveška sploh ni nujno draga. Oziroma, ogromno naravnih lepot si lahko privoščiš zelo poceni.

In ja. Komplicirajo pa na Norveškem ne. Le 1x ali 2x so za nočitev hoteli imeti osebni dokument. Vse plačuješ s kartico. Gotovine ne rabiš. Še celo kovance za tuš ali pralni stroj, ti mirno zaračunajo na kartico, brez kompliciranja, kdo bo pokril provizijo, saj itak imajo pri tem mastno maržo.

Aha, pa še temperature vode. Kopajo se v marsikaterem jezeru. V tistem, v katerega sem se prvega vrgel, je bila voda primerljiva z bohinjskim 2 tedna nazaj. Tako ene 22 stopinj. Toliko, da si lahko v njej, kolikor ti poželi. Morje v fjordih pa različno. Nekje za ohladit se in skočit ven, drugje, pa primerljivo z Istro konec maja. Primerno za kopat skratka. In kar je še posebej zanimivo. Marsikje sploh ni slano. Oziroma, je tako malo slano, da to komajda občutiš. Pa mi ni najbolj jasno zakaj, ker glede na plimovanje, ki doseže meter ali dva, se voda očitno meša. Direkt Atlantik je pa bolj mrzel. Čeprav ne vem, če bolj kot recimo na Portugalskem. Skratka, če niste ravno med zmrznjenimi, greste laho tudi na Norveško “na morje”.

Evo, toliko za začetek … slike pa še pridejo …