Mrežni učinki Mercatorja – povzetek

Enak naslov kot tale post zapis nosi dokument, ki ga je nedavno odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval v Državnem zboru. In ga pripenjam na koncu. Da je to obravnaval ta odbor je jasno, ker ga pač vodi članica SD. Odbor za gospodarstvo, ki bi nekako bil primernejši odbor, v tej predvolilni zgodbici očitno ni želel sodelovati. Je pa zanimivo natančno prebrati tale povzetek. Popolnoma jasno je namreč zapisano da bi “Podaljšanje Mercatorjevih plačilnih rokov za dva meseca bi imelo precej hujše posledice od razpolavljanja nabav. Zaradi podaljšanja plačilnih rokov bi postalo dokončno nelikvidnih okoli 330 Mercatorjevih dobaviteljev s skupno 10.000 zaposlenimi”.

Povzetek namreč omenja, da so obravnavali dva scenarija. Nič ne piše, kako so prišli do teh dveh scenarijev, zato lahko o tem le sklepamo. Prvi scenarij je “prepolovitev nabave pri slovenskih dobaviteljih”. To bi bil lahko scenarij prodaje tujemu prevzemniku, recimo Agrokorju. Drugi scenarij pa predvideva “podaljšanje plačilnih rokov Mercatorja za dva meseca”. To pa bi bil lahko scenarij, da se ga ne proda in nadaljuje bolj samostojno pot. Dvomesečno podaljšanje pomeni cirka podvojitev obveznosti do dobaviteljev, ki so konec leta 2012 znašale 588.491.000 EUR. Kar pomeni, da bi se na ta način Mercator pri dobaviteljih zadolžil za 500 mio EUR, kar zadošča za poplačilo dela dolgov. S tem postane špekulacija, da gre za scenarij neprodaje, kar potrjena. Saj se spomnimo, da mora prevzemnik Mercator dokapitalizirati z 200mio, da se odplača nujne dolgove bankam. Če ni prevzemnika, nima tega nikjer vzeti, razen dobaviteljem.

Sedaj pa še enkrat preberimo glavni sklep iz povzetka “Podaljšanje Mercatorjevih plačilnih rokov za dva meseca bi imelo precej hujše posledice od razpolavljanja nabav. Zaradi podaljšanja plačilnih rokov bi postalo dokončno nelikvidnih okoli 330 Mercatorjevih dobaviteljev s skupno 10.000 zaposlenimi”. Z drugimi besedami: Neprodaja Mercatorja vi imela precej hujše posledice kot prodaja le tega Akrokorju”.

Sedaj pa hitro brat magnetogram seje odbora Državnega zbora, pa da vidimo, kdo je razumel vsebino povzetka in kdo ne.

DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ:

Helios je bila generalka, Mercator bo repriza z veliko bolj daljnosežnimi posledicami. In odločno zavračam kakršnokoli insinuacijo, tudi tistih, ki na drugi strani ne prevzemajo svoje odgovornosti, da je to politizacija teme. Mi smo tukaj kot politiki zato, da peljemo stvari v pravo smer, to je naša odgovornost.

JANKO VEBER:

To menim, da je več kot opravičljivo zato, da se kot politika vključimo v ta proces in preprečimo izgubo vsaj 6% prihodka v bruto domačem proizvodu in potencialno ogroženost celo 100 tisoč delovnih mest. to je dimenzija mimo katere politika preprosto ne more.

TINA KOMEL:

Najprej bi omenila, da v naši stranki absolutno ne podpiramo prodaje oziroma razprodaje, sploh ne oziroma podjetij, ki ustvarjajo eno dodano vrednost v našem slovenskem prostoru. Če vzamemo za primer Mercator, smo v Pozitivni Sloveniji mnenja, da bi prodaja Mercatorja hrvaškemu kupcu pomenila velik udar za slovensko živilsko-predelovalno industrijo.

DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ:

To, o čemer govorimo, je nepremišljena privatizacija, ne privatizacija nasploh. In drugič, socialne in družbene posledice so evidentne. Jaz sem vam prebrala zaključke študije gospoda Boleta. 10.000 delovnih mest, to, kar so nam povedali v Heliosu.

PS: Sklicujem se na povzetek, in navajam zgolj vsebino povzetka, ker poročilo nosi oznako “STROGO ZAUPNO”.