Rezultat volitev

Levica je zmagala. Premočno. Ima ustavno večino. Glede na to, da je bila zadnja vlada v bistvu levo-sredinska, da je dvignila davke, da se je orng zadolžila, da gre razdolževanje podjetij prepočasi … je jasno, da se ima tej zmagi za zahvaliti zgolj Janezu Janši in SDS, ki je očitno izbrala napačno taktiko.

Kakorkoli obrnemo, vlada prav hudo prostih rok nima. Zahteve EU so jasne. Finančno stanje tudi. Po drugi strani pa so predvolilne obljube dokaj v nasprotju s pričakovanji EU, ki se že kar ponavljajo v priporočilih.

Na nek način je vladi Alenke Bratušek dejansko uspelo umiriti strasti v državi. Ampak z malo cinizma, ampak res čisto malo, lahko rečemo, da je to naredila tako, da ni nič naredila. Sicer smo zapisali fiskalno pravilo v ustavo, vendar se prav hudo v to smer nismo začeli gibati. So pa bili večji premiki na področjih, ki ga ljudje ne občutijo tako neposredno, toliko bolj ga pa občudijo razne elite. Sanacija bančnega sistema, s prenosom na DUTB in povezanimi razkritji podatkov o slabih kreditih, pač marsikoga boli. Še bolj pa razdolžitve podjetij, ki morajo biti tudi razlastninjenja lastnikov, ki so zafurali, kar pa se v resnici še ni začelo. Ampak te spremembe lahko pomagajo k zagonu gospodarstva in preko tega k okrevanju javnih financ, gre pa to zelo počasi.

Marsikdo si želi in to plasira tudi preko medijev, da bi šlo za široko vlado, ki bi vključevala tudi NSi. Nedvomno, bi ai to želel tudi Miro Cerar. Ampak realno gledano pa to ni. NSi je šla s svojim programom dokaj radikalno liberalno. Na koliko od tega lahko pristane Cerar, seveda olepšano z lepimi besedami? In kako bi to preživela NSi? Sploh glede na to, da jim podpora raste, preostali desni stranki SDS pa le ta pada. NSi si lahko privošči še en mandat v opoziciji, se šlepati na Merklovo Angelo in računati na to, da se bo SDS čedalje bolj zagravžala tudi malo manj zmernim desničarjem. Zakaj bi tvegali z vstopom v koalicijo, ki se lahko izkaže za čisto levo, ne glede na to, kar bo pisalo v koalicijski pogodbi.

Po drugi strani pa je vprašanje, kdo bi pa šel zraven NSi še zraven. Glede Desusa ni problema. Oni gredo zraven povsod. Samo da se penzij ne dira. Ampak tega itak nihče noče oz. si ne upa.

Tudi glede ZaAB ne nima prav posebnih dvomov. Alenka Bratušek v bistvu mora v vlado. Težko bi šla sedaj v opozicijo, sploh, ker to pomeni še bistveno večje število izgubljenih pozicij za razne stolčke, kot so jih že izgubili. Z vstopom v vlado, to vsaj delno sanira. Prav hudih programskih razlik pa ni, še posebej, ker oboji programa praktično nimajo, pa tudi sicer AB nič kaj ne da na zapisano v program ali koalicijsko pogodbo.

Jasno pa je, da se NSi izključuje z SD in ZL. Zakaj ju mečem v isti koš? Če je SD ohranil vsaj kanček zdrave pameti, potem v vlado brez ZL ne bo šel. Ker bo sicer za vsak varčevalni ukrep, in verjemite mi, takšni bodo potrebni, dobil rafal iz ZL, in njihova socialnodemokratska drža bo vsak dan bolj sključena in vsak dan medlejša. Že rezultati volitev so bili hud udarec za SD. Če gredo v vlado brez ZL pa si upam trditi, da na naslednih volitvah v parlament več ne pridejo in bodo njihovi glasovi šli k ZL.

Skratka, če ima SD še kanček zdravega razuma (to je huda predpostavka) bo o njihovem vstopu v koalicijo odločala ZL. Seveda pa je čisto možno, da se bo SD odločila tudi za samostojen vstop. Ministrska mesta so privlačna. Andreja Černjak Meglič si bi neskončno rada pripisala zasluge za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Anja Kopač Mrak ima še kaj za podelati. Pa še kdo bi se našel. Ampak kot že rečeno, v tem primeru bo to njihov labodji spev.

Ali pa se gre ZL v vlado? Za večino njih je že vstop v parlament nov svet. Za sabo nimajo še toliko ljudi, ki si želijo stolčke, kot je to pri etabliranih strankah. Pa tudi Syriza v Grčiji recimo ni v vladi. In če se malce zgledujejo po njih, je odgovor jasen. Tudi iz izkušnje DL bi jim vsekakor svetoval, v njihovo dobro, da ostanejo v opoziciji. Glede na trenutne razmere jim v opoziciji, s pametno igro, lahko priljubljenost le še raste. Sploh, če SD vstopi v vlado.

Mora pa Cerar vsekakor razmisliti tudi o tem, ali si ZL sploh želi v vladi. Takšno ekstremistično stranko v času, ko bodo rezi potrebni, pač ni imeti za zraven. Nekaj povsem drugega je, če ti ukrepe sesuvajo iz opozicije, to je normalno, ko ti pa začnejo to delati znotraj koalicije, pa je čisto druga zgodba. Skratka Cerar, če želi tako široko koalicijo, mora ZL že v koalicijski pogodbi pritisniti močno ob zid. Kar pa je dokaj nerealno. Ker ne pozna realnega stanja, pa tudi če mu ga AB in BP dobro razložita, je vprašanje, če ga bo dojel v celoti. Čas v vladi hitro teče, in novo leto bo kmalu tu. To več ni svetovalno delo, kjer si lahko vzameš čas. Število sklepov na vladi vsak teden gre v stotine. In, te mimogrede lahko odnese. Tako kot je AB, ki se zdravstva niti lotila ni, ipd…

Skratka kot najbolj realna se mi zdi dokaj tesna koalicija SMC + Desus + Zaab (+ SD če se imajo namen samoukiniti). To prinaša 50 glasov. Dovolj za vlado. Vendar dovolj malo, da bo to prikazano kot Cerarjev prvi poraz.

Kaj pa se lahko naredi do novega leta?

Novi obrazi v parlamentu, bodo polni nekega entuziazma. Zato bi bil presenečen, če ne bi v ustavo zapisali vode. No ja, ustavne spremembe gredo počasi. Tako da morda do novega leta ne bo šlo, ampak vsaj poiskusiti bi pa morali. Od pravih ukrepov pa bo verjento potrebno dvigniti DDV. To je pač najenostavnejši ukrep za izboljšanje finančnega položaja države. Pa še zadnji dvig smo preživeli brez večjih pretresov (kar je sicer v skladu s teorijo; Masten je lepo pokazal kako razvlečeni in kako ubijalski so rezultati dviga). Potem je vsekakor na meniju ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zadeva, ki jo je lahko obljubiti, težje izpeljati. Ampak tega še ne vedo :-)) Bolj kot ukinitev, se bodo po moje dogovorili z Vzajemno o kakšnem dodatnem prelivanju sredstev. Minimalna plača? Verjento se bodo pojavile težnje po dvigu, ampak verjento bodo priporočila EU zadočala za nek odmaknjen ukrep.

Bo pa zanimivo videti, ali bo ta nov parlament, izbrisal fiskalno pravilo iz ustave? Ali bo odpravil kakšen ZUJF ukrep, proti kateremu so imeli v predvolilnem času toliko za povedati?

Pa da ne bom tako negativističen. Miro Cerar ima možnost, da odpre nek novi optimizem v Sloveniji. Dana mu je bila velika priložnost in s par pravimi potezami lahko utrdi to svojo pozicijo. Vendar, če te pozicije ne bo izkoristil za par močnih ukrepov, bo to hitro zvodenelo.

Ključen pogoj za veliko razočaranje je veliko pričakovanje. In to veliko pričakovanje obstaja.

2 Responses to “Rezultat volitev”

  1. Marko, lepo, da imaš spet čas za osnovno dejavnost.

    In argument, da SD brez ZL ne sme v koalicijo, je dober. Ne moreš pa po mojem iste logike preslikati na NSI. Ta bi po mojem več pridobila, ker bi se z vstopom v vlado pokazala kot ne-janši-podrejena-zmerna-sredinska-za-dobro-slovenije stranka, kot bi izgubila zaradi odmikanja od programa, ker bi to malokdo opazil in še manj obrnil v svoj politični prid – saj konkurence pri liberalcih trenutno ni ravni pretirane.

    Je pa res, da je meni koalicija MC-AB-NSI (ki itak nima dovolj glasov) blizu z vidika za silo znosne politike in ne z vidika interesov strank. Ja, en tak “socialni inženiring” je v tem načinu razmišljanju, priznam.

  2. Program za volilce res ni pomemben. Je pa pomemben interno. In vstop NSi v neko takšno koalicijo, v relativno švoh poziciji, in brez kakšnega močnega ministrskega kandidata, pomeni, da jih del stranke zapusti takoj bodisi iz ideoloških razlogov, bodisi iz programskih. In potem v koaliciji, tudi zaradi lastne šibkosti in še dodatne oslabljenost, želiš igrati močno vlogo. Vlogo, ki ti ne gre. In izpadeš negativno.

    V tem mandatu bo težko dobiti pike na oblasti. Zelo težko. Če z gospodarsko rastjo bo težko. Ker potem se bodo tudi apetiti povečali.

    Razumem pa željo, da želimo vsi skupaj videti v Cerarju nekaj, kar pa vprašanje ali je. Mesijo, ki bo popeljal Slovenijo naprej.

    Ampak svet je sestavljen tako, da se stvari zgodijo po naravni poti ali pa preko čudeža. Naravna pot je v tem primer prihod mesije, ki bo popeljal narod v obljubljeno deželo, razpolovil morje, nahranil narod z dvema ribama in poravnal hribe. Čudež bi bil, če bi to naredili sami, s trdim in razumnim delom.

    No, je pa Cerar včeraj v Odmevih že malce bolj proevropsko govoril. In začel govoriti o razumni privatizaciji.