Komisar Karel Erjavec

Vlada je imenovala tri kandidate za mesto evropskega komisarja, ki pripada Slovenije. Kompromisna rešitev, ker se pač po Slovenski navadi nismo ali niso uspeli nič zmeniti. Pa prepustimo pač odločitev tujcem, bi še dodali domoljubni domačini. Resnici na ljubo, iz vidika evropske komisije prav hude razlike med kandidati ni. Noben izmed treh predlaganih, se pravi Alenke Bratušek, Tanje Fajon in Karla Erjavec ni kreator politike, ni vizionar. So le bolj ali manj uspešni politični delavci.

Slovenski komisar je seveda tudi pomembna vez med evropsko komisijo in ostalimi inštitucijami in slovensko vlado in državo. Ampak resnici na ljubo, tukaj je precej pomembneje kakšna navodila bo komisar dobil od Slovenske vlade. Morda bo potrebno kakšnemu komisarju ali komisarki kaj več obrazložiti, kaj več prevesti, ampak glavnina dela, zagona in vizije mora priti iz Slovenije.

Tako da za oceno primernosti posamezne kandidatke oz. kandidata, ki jih imamo, pričakovanja glede dela v Bruslju niti ni pomembno. Prav hude razlike med njimi ni za pričakovati. Bo več ali manj enako. Precej večja pa je razlika, kaj bi odhod posameznika pomenil znotraj Slovenije.

Alenka Bratušek si tega mesta ne zasluži. Imela je priložnost, pokazala je kaj zmore. Niso bile zgolj slabe odločitve. Posrečila se ji je tudi kakšna dobra. Imenovanje za komisarko bi nekako potrdilo, da je bilo njeno delo dobro opravljeno. To bi bilo neupravičeno. Ne moremo in ne smemo spregledati, da je Alenka v zadnjem času dobila kar nekaj klofut. Izgubila je kongres stranke. Na volitvah se je komaj uspela prebiti not. In pred volitvami si je privoščila populistični manever glede privatizacije.

Tanja Fajon je korektna kandidatka. Če bi postala komisarka, to pomeni da postane gospod Lukšič evropski poslanec. Vrnitev odpisanih. Komaj so se ga uspeli v SDju znebiti, po fijasku na evropskih volitvah, že jim bi vkorakal nazaj. Na velika vrata. In čeprav bi Fajonovi nekako privoščil to mesto (izmed teh, ki so na voljo), tale povezava na Lukšiča prinese toliko negativnega, da to ni dobra odločitev. S te bi se SD ne le okrepila, ampak tudi radikalizirala. In znova bi bil Lukšič pameten, hkrati pa na varnem zunaj. Tako, kot ko je bil hkrati v vladi pa vendarle ne.

Karkoli si že mislimo o Karlu Erjavcu, je eden najizkušenejših slovenskih politikov. Deluje odlično za interes sebe in svoje stranke (v tem vrstnem redu). In z temi izkušnjami uspešno zavira prepotrebne spremembe v Sloveniji. Njemu ustreza trenutno stanje. Ne glede na relativno in absolutno nazadovanje Slovenije, bo za njega dovolj. Vsaj še nekaj časa. Ko pa več ne bo, bo se pač upokojil. Znebiti se ga ni mogoče. Razen, če se ga umakne na “pomembnejše” mesto. Recimo evropskega komisarja.

S tem bi bil Desus obglavljen. Dvomim, da ima primernega naslednika. Lahko mu sledijo še bojevitejši zagovorniki upokojencev, ampak takšne uravnoteženosti med spravljivostjo in bojevitostjo ne bo. S tako prefinjenim občutkom za situacijo. Če se pred tem še lepo dogovori z Cerarjem, dobi Cerar močan vpliv na Desus in le tega počasi ne bo več. Pomemben korak za normalizacijo slovenskega političnega prostora.

Skratka med kandidatkama in kandidati ni velike razlike glede njihovega dela v Bruslju. Je pa hudo velika razlika, kaj bi imenovanje pomenilo v internem slovenskem političnem prostoru. In zato bi bil vesel, če bi Juncker izbral Karla.