Entries Tagged as ''

ASUS Transformer Book T100

Bolj naključno kot ne, sem na test dobi tegale malčka - ASUS Transformer Book T100. Gre za majhen notebook, ki lahko postane tablica, je pa poln windows računalnik. Kolikor pač lahko spravite na 64GB diska. Kar sicer je malo, ampak ker ne gre za pravi računalnik, smo lahko malo bolj racionalni.

Prvo vprašanje je, ali je to tablica ali notebook. Ker odgovor, da je oboje, je najbolj enostaven, pove pa nič. Kar se mene tiče, je to tablica z dodano tipkovnico. Tipkovnica je majhna, čeprav, ko jo primerjam z mojo desktop tipkovnico, niti ne prav veliko manjša, sem se pa pri tipkanju neprestano zatikal. Kar pomeni, da čisto prava pač ni. Morda se jo navadiš. Drug problem za uporabo te tablice kot notebooka pa je velikost ekrana. 10.1″ ekran v 16:9 razmerju je malce premajhen za delo na oddaljenosti notebooka. Je dovolj velik za delo kot tablica, za notebook položaj pa malce premajhen.

[Read more →]

Civilizirana družba

Če bi hodili po ulici in spraševali, ali je lahko pravnomočno obsojen človek poslanec v državnem zboru, bi verjetno velika večina odgovorila nikalno. Tudi člani SDSa (dokler ne bi povezali to s svojim šefom). Odgovori bi bili verjetno enaki, če bi ljudi spraševali o obsojenem človeku (ne pravnomočni) pa tudi, če bi jih spraševali o obtoženem ali pravnomočno obtoženem. Teh izrazov večina namreč tako ali tako ne loči. Kar nam pa tudi jasno pove, da gre za odgovor, ki je predvsem čustvene narave in ga je kot takšnega potrebno tudi obravnavati.

Če bi namreč ljudem kazali sliko belca in črnca ter jih spraševali na kateri sliki je oseba, ki je prejšnji teden v New Yorku umorila belca, bi lahko iz odgovorov sklepali, da so črnci pač morilci. In, če to spretno manipulacijo pelješ še naprej, dobiš KKK in pogrome proti črncem. Seveda z najboljšimi nameni. Še vedno so bili. Tako kot pri preganjanju žensk v srednjem veku, pardon, čarovnic. Ljudje pač nismo imuni na hipne čustvene reakcije in pod vplivom tega se je v preteklosti zgodila že marsikatera krivica, da ne rečem zločin.

 

A cartoon threatening that the KKK would lynch...

A cartoon threatening that the KKK would lynch carpetbaggers. Tuscaloosa, Alabama, Independent Monitor, 1868. (Photo credit: Wikipedia)

In ravno zato smo družbo organizirali v pravne entitete na osnovi ustave, ki jim rečemo država. Kjer v naprej zapišemo pravila, po katerih se v tej državi igra oz. živi. Kjer je zapisano, da je vse skupaj še bolj zapisano v zakonih. In, da svojih lastnih (čustvenih) obsodb ne izvajamo sami s kuhinjskim nožem ali lovsko puško, ampak se podrejamo, tako žrtev kot povzročitelj, sodiščem, ki sodijo po zakonih.

In ga ni tistega, ki je nad zakonom. In kar je še posebej zabavno, niti zakonodajalec ni nad zakonom. Zato pa imamo določbe o prepovedani retroaktivnosti. Hkrati imamo v ustavi tudi zapisano, da smo demokratična družba. Kar naj bi pomenilo, da ima ljudski glas dejansko svoj pomen. Seveda je tudi DDR imela v svojem imenu demokratičnost. Delovalo pa se je bolj v smeri, da so bili tudi demokratično izvoljeni le posamezniki, ki so bili sprejemljivi za neko precej manjšo množico ljudi – vodilno elito.

Pa naj zapišem kar direktno. To, da lahko poslanci suvereno odločajo kdo je poslanec in kdo ne, je pljunek v obraz demokracije. Če smo si v zakonodaji skuhali mineštro, za katero menimo, da ima zanič okus, je ne moremo sedaj mimo zakonov dosoliti. Pojesti pač moramo, kar smo skuhali. Seveda pa vedno obstaja možnost, da ta recept popravimo.

In v konkretnem Janševem primeru se je ves čas vedelo, da ta “problem” obstaja. Problem sem dal v navednice, ker to sploh ni nujno problem. Čeprav bi, glede na to, da je splošno mnenje usmerjeno v smer da zapornik pač ne more biti parlamentarec, to morali prepoznati kot problem in ga ustrezno zakonsko rešiti. V Državljanski listi smo se tega zavedali in predlagali ustrezno spremembo zakonodaje. Še pred tem, ko je Janša postal obsojenec. Ker ta problem je resda sedaj personaliziran, ampak obstajal je pa že pred tem. Da drugi tega problema niso videli, je pač odraz njihove oskoglednosti. In tako je bil predlog zavrnjen, problem pa narastel do današnjih razsežnosti.

[Read more →]

Podpisano ali parafirano?

Že cel teden nas obveščajo, da bo oziroma sedaj že je, nova koalicijska pogodba parafirana danes, podpisana pa bo v ponedeljek, potem pa začne veljati in mandatar vloži listo ministrov v Državni zbor, ter stečejo postopki prijaznih pogovorov po odborih, ki se jim reče zaslišanje, ter nato potrditev vlade.

Ampak kakšna je razlika med parafiranjem in podpisovanjem? Jaz sem parafiranje ponavadi uporabil za dejanje, ko se podpišeš na vsak list nekega dokumenta, da ti pač kakšnega dodatnega ne uturijo vmes. Na zadnji list pa se, ponavadi na za za to predviden prostor, podpišeš. Pri meni je kraca na vsakem listu tipično le črka M, podpis pa je malce daljši in vsebuje ime in priimek, čeprav ponavadi izgleda kot nakracano zgolj ime. In zato je nekako pri meni smiselno razlikovati med podpisovanjem in parafiranjem.

Ampak poglejmo si to današnje dejanje, katerega rezultat najdemo tule. Ima kar dvoje končnih določb. Na isti strani. Ki povesta praktično enako. Ok, prva spada pod protokol, ki je 8. točka koalicijskega dogovora, tisto pod končnimi določbami, kar je točka 9. pa se nanaša na celoten koalicijski sporazum. Ampak oboje pove nekako enako. Da protokol/pogodba stopi v veljavo, ko jo podpišejo predsedniki oziroma predsedujoči vseh političnih strank v koaliciji.

In nato spodaj sledi datum in podpisi. Torej ta sporazum ali pogodba že velja. Danes. Saj so podpisi spodaj. In, če bodo v ponedeljek podpisali nekaj novega, kaj bo potem veljalo? Ok, najbolje, da v ponedeljek med končne določbe dajo še preklic tega, kar so danes podpisali.

[Read more →]