Politika

Civilizirana družba

Če bi hodili po ulici in spraševali, ali je lahko pravnomočno obsojen človek poslanec v državnem zboru, bi verjetno velika večina odgovorila nikalno. Tudi člani SDSa (dokler ne bi povezali to s svojim šefom). Odgovori bi bili verjetno enaki, če bi ljudi spraševali o obsojenem človeku (ne pravnomočni) pa tudi, če bi jih spraševali o obtoženem ali pravnomočno obtoženem. Teh izrazov večina namreč tako ali tako ne loči. Kar nam pa tudi jasno pove, da gre za odgovor, ki je predvsem čustvene narave in ga je kot takšnega potrebno tudi obravnavati.

Če bi namreč ljudem kazali sliko belca in črnca ter jih spraševali na kateri sliki je oseba, ki je prejšnji teden v New Yorku umorila belca, bi lahko iz odgovorov sklepali, da so črnci pač morilci. In, če to spretno manipulacijo pelješ še naprej, dobiš KKK in pogrome proti črncem. Seveda z najboljšimi nameni. Še vedno so bili. Tako kot pri preganjanju žensk v srednjem veku, pardon, čarovnic. Ljudje pač nismo imuni na hipne čustvene reakcije in pod vplivom tega se je v preteklosti zgodila že marsikatera krivica, da ne rečem zločin.

 

A cartoon threatening that the KKK would lynch...
A cartoon threatening that the KKK would lynch carpetbaggers. Tuscaloosa, Alabama, Independent Monitor, 1868. (Photo credit: Wikipedia)

In ravno zato smo družbo organizirali v pravne entitete na osnovi ustave, ki jim rečemo država. Kjer v naprej zapišemo pravila, po katerih se v tej državi igra oz. živi. Kjer je zapisano, da je vse skupaj še bolj zapisano v zakonih. In, da svojih lastnih (čustvenih) obsodb ne izvajamo sami s kuhinjskim nožem ali lovsko puško, ampak se podrejamo, tako žrtev kot povzročitelj, sodiščem, ki sodijo po zakonih.

In ga ni tistega, ki je nad zakonom. In kar je še posebej zabavno, niti zakonodajalec ni nad zakonom. Zato pa imamo določbe o prepovedani retroaktivnosti. Hkrati imamo v ustavi tudi zapisano, da smo demokratična družba. Kar naj bi pomenilo, da ima ljudski glas dejansko svoj pomen. Seveda je tudi DDR imela v svojem imenu demokratičnost. Delovalo pa se je bolj v smeri, da so bili tudi demokratično izvoljeni le posamezniki, ki so bili sprejemljivi za neko precej manjšo množico ljudi – vodilno elito.

Pa naj zapišem kar direktno. To, da lahko poslanci suvereno odločajo kdo je poslanec in kdo ne, je pljunek v obraz demokracije. Če smo si v zakonodaji skuhali mineštro, za katero menimo, da ima zanič okus, je ne moremo sedaj mimo zakonov dosoliti. Pojesti pač moramo, kar smo skuhali. Seveda pa vedno obstaja možnost, da ta recept popravimo.

In v konkretnem Janševem primeru se je ves čas vedelo, da ta “problem” obstaja. Problem sem dal v navednice, ker to sploh ni nujno problem. Čeprav bi, glede na to, da je splošno mnenje usmerjeno v smer da zapornik pač ne more biti parlamentarec, to morali prepoznati kot problem in ga ustrezno zakonsko rešiti. V Državljanski listi smo se tega zavedali in predlagali ustrezno spremembo zakonodaje. Še pred tem, ko je Janša postal obsojenec. Ker ta problem je resda sedaj personaliziran, ampak obstajal je pa že pred tem. Da drugi tega problema niso videli, je pač odraz njihove oskoglednosti. In tako je bil predlog zavrnjen, problem pa narastel do današnjih razsežnosti.

In čisto enaka zgodba je z članstvom Janše v komisiji za nadzor nad varnostnoobveščevalnimi službami. Kot poslanec ima pravico biti član. SDS ima pravico predlagati kogarkoli želi. Takšna je bila praksa do sedaj. Tako veli poslovnik. In tu je konec debate. V demokraciji. V nedemokraciji se debata tu šele začne. Kako ga bomo zje***i, da bo tako kot se nam dozdeva v tem trenutku. Ampak ravno zaščita pred tem kako se v nekem trenutku nekomu dozdeva je bistvo ustavne ureditve neke družbe.

Bistvo civiliziranega človeka, poudarjam CIVILIZIRANEGA, je, da se je sposoben dvigniti nad svoje (živalske) nagone in občutke. Da ne zapada v hipne reakcije na osnovi tega, kar se mu ta trenutek dozdeva. Da pomisli na to, da ne glede na to, da je črnc resda bil 100x kriv, 101 pa morda vseeno ni.

Seveda je politično dopadljivo ravnati tako, kot zahtevajo čustva volilcev. Volitve se dobivajo na čustvenem ne razumskem nivoju. Videno že 1000x, tudi pri nas. Tudi na zadnjih volitvah. In večinsko mnenje je naklonjeno temu, da zapornik ni poslanec. Za politike dovolj jasen signal, kaj je potrebno narediti, če želijo biti izvoljeni še enkrat. No, v bistvu ne za politike ampak za politikante. Kakšen je rezultat, ko politiki poslušajo čustva ljudi ali pač le svoja čustva, je bilo v zgodovini velikokrat že prikazano. Z precej krvavimi rezultati. Temu se enostavno reče populizem.

Če mi boste očitali, da ni druga stran nič boljša, se bom z vami seveda strinjal. Ampak to nikakor ne pomeni, da imate za kanček bolj prav. Nimate.

Dve možni rešitvi za ta problem obstajata. Prva je, da vsi skupaj pač enostavno sprejmejo stanje kot je, Janša ostane poslanec z vsem kar mu pripada, tudi člansvom v kateremkoli odboru in komisiji. Ultra zabavno bo, ko bo začel recimo hoditi na parlamentarna srečanja po tujini. Ampak takšno mineštra pač nastane ob takšnem receptu. In treba jo je požreti. In glede na čustveno mnenje ljudi, bo to šlo bolj v njegovo škodo, kot korist. Bo pa seveda za marsikoga naporno. Najbolj za tiste, ki se ne znajo dvigniti nad svoja čustva in nagone. In, ki jim je izvoljeni status morda malce preveč stopil v glavo

Druga rešitev je pa sprememba volilne zakonodaje in ponovitev volitev. Takoj. Nič čakat. No, pa smo spet pri čustvih. Tokrat pri tistem najmočnejšem. Strah. Strah pred izgubo stolčka. In 100% sem, da bo večina poslancev nad to možnostjo zgolj zamahnila z roko. Češ, to pa ne gre. No prav. Potem so raje izbrali točko 1.

Če res živimo v ustavni demokraciji, potem tretje možnosti enostavno ni. Ne glede na to, kaj meni večina. Ker celoten ustavni sistem je namenjen točno temu, da mnenje večine sploh ni važno, kadar gre za pravice posameznika ali manjšine. In do tega, da je takšen sistem najboljši, nismo prišli na enostaven način ampak v tisočletjih prelitih z krvjo nedolžnih.

PS: Tisti kreten, ki bo ta zapis razumel kot zapis da je Janša nedolžen, je pač kreten. Ali je ali ni, pač ne sodim jaz, ampak imamo določeno v ustavi in zakonodaji kdo.

MZSJ: kretén -a m (ẹ̑) 1. med. človek, ki je telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: otrok je kreten 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: ta kreten bi rad še ukazoval / kot psovka poberi se,kreten