Izdajmo vozniško dovoljenje Googlovemu avtomobilu

Uvedba avtomatskih vozil ne bo zgolj tehnološki izziv. Prinaša tudi družbene in zakonodajne izzive. In tudi na tem področju bi Slovenija lahko odigrala svojo vlogo.

Obisk Cerarja v ZDA smo že pozabili. Lepo je, da se predsednik vlade zanima in v besedah podpira razvoj sodobne tehnologije. Pa vendar se mi pri branju seznama njegovih obiskov v ZDA ni uspelo znebiti občutka, da je obiskal prodajalce našega znanja in storitev, in ne kupcev teh. Seveda so tudi prodajalci pomemben del poslovnega procesa, ampak ponavadi se za novo leto obiskuje kupce. In prodajalci obiščejo nas. In – če lobist obišče funkcionarja, je treba to prijaviti KPK, kaj pa v primeru, ko funkcionar, in to najvišji, kar sam obišče lobista?

Po zadnjem valu nestabilnosti, ki se dogajajo pod vodstvom Mira Cerarja, bi lahko našli še kup očitkov na njegov račun, ampak sem se pri pisanju kolumne odločil, da bom poskušal namesto kritiziranja raje podajati konstruktivne predloge, kaj bi lahko politika izboljšala oziroma naredila v skupno dobro.

Ideja, ki jo je Cerar poskušal prodati o svojem obisku v ZDA, je, da bi Slovenija lahko postala neke vrste testni poligon, referenčna država, za razne IT-rešitve in s tem odskočna deska za ameriška podjetja v Evropo. Ideja je dobra, čeprav ni ravno nova.

Moramo pa za to, da bi to lahko postali, še marsikaj storiti tudi sami. In tudi vlada. To, da smo pri državnem računalniškem oblaku v par letih prišli zgolj do pisma o nameri, nas ne kaže ravno kot zelo fleksibilne in pripravljene na spremembe. Tudi postopki uvajanja informacijskih rešitev v državno informatiko kažejo, na primer v ZZZS ali Fursu, da smo pri tem vsaj počasni, če ne celo neuspešni.

Če bi partnerji z referenčnim centrom imeli resen namen, pa bi se spodobilo, da nam državni računalniški oblak preprosto podarijo. Ne nazadnje je njegova vrednost verjetno primerljiva s provizijami za postavitev državnega računalniškega oblaka v večjih evropskih državah, ki bi nastali po vzoru referenčnega, slovenskega.

Uvedba avtomatskih vozil ne bo zgolj tehnološki izziv. Prinaša tudi družbene in zakonodajne izzive. In tudi na tem področju bi Slovenija lahko odigrala svojo vlogo.

Ampak preidimo h konstruktivnim idejam. Obstaja področje, na katerem se že zdaj veliko dogaja, v prihodnje pa se bo še veliko več, in ki za svoje delovanje potrebuje sorazmerno velik in raznovrsten testni poligon. To je področje avtomatskih vozil. Vozil, ki bodo vozila sama, brez voznika. Zelo verjetno čez 10 ali 20 let vozniškega izpita ne boste več potrebovali, ampak ga boste kupili skupaj z avtomobilom. Ne boste ga potrebovali, ker avtomobila ne boste več vozili vi, ampak bo avto vozil vas.

Slovensko pripravljenost postati testni poligon in s tem tudi razvojni center najsodobnejših tehnologij bi lahko Cerar v ZDA pokazal z že sprejeto zakonodajo, ki bi omogočala vožnjo povsem avtomatskih vozil, brez voznika, po slovenskih cestah. In bi to lahko simbolno tudi pokazal z izdajo prvega vozniškega dovoljenja Googlovemu ali Teslovemu testnemu (avto)avtomobilu.

Ob tem bi jim diskretno namignil, da imamo v Sloveniji vsaj 75 odstotkov cest, ki potrebujejo obnovo, da se bo ta obnova v prihodnjih letih zgodila ter da lahko pri tem upoštevamo tudi potrebe takšnih vozil in se tako v praksi lahko preizkusijo razne sodobne rešitve in pristopi. Slovensko rakavo rano, izrabljeno infrastrukturo, bi tako obrnil v našo prednost. Volk sit in ceste obnovljene. Koristi za slovenska podjetja, ki že so pomembni dobavitelji avtomobilskim velikanom, pa verjetno ni treba posebej naštevati.

Uvedba avtomatskih vozil ne bo zgolj tehnološki izziv. Prinaša tudi družbene in zakonodajne izzive. In tudi na tem področju bi Slovenija lahko odigrala svojo vlogo. Vsekakor je spremembe laže uvajati v manjšem obsegu in manjših državah kot v večjih.

Dogovor in pismo o nameri, da bomo ob pomoči svetovnega informacijskega velikana obnovili ceste in jih spremenili v njihove pametne različice, bi bila močni pozitivni znamenji tudi za slovenska pametna podjetja in bi zagotovila svež zagon pametne specializacije, ki je vodilni pojem nove finančne perspektive. Pismo o nameri za prodajo nove računalniške železnine to pač ni.

Objavljeno v Financah, 13.12.2015