Entries Tagged as 'Šport'

Nov resničnostni šov – Šus triatlon iziv na Šport TV

Lansko leto so na Šport TVju objavili oglas, da iščejo udeležence za nov resničnostni šov. Iskali so amaterje, ki naj bi jih v 6 mesecih strenirali, da bi uspešno zaključili klasični triatlon – če se prav spomnim, je to 1500 metrov plavanja, 40 km kolesa in 10 km teka. Iskali so razne ljudi, takšne s prekomerno težo, netrenirane itd… No, seveda sem se prijavil. In ne bil izbran. Da sem preveč treniran, so me potolažili. Ma ja, in to naj verjamem pri svojih kar precej preveč kilogramih. Ampak ok.


Do sedaj smo si na Šport TVju lahko ogledali že 3 oddaje. Vrtijo jih v nedeljo, nato pa še kdaj ponovijo. Definitivno zelo ok oddaje. Sicer se vidi, da glede režije niso tako profesionalni kot so recimo ustvarjalci resničnostnih šovov na POP TV, ampak saj to tudi ni njihov namen. Sam le pogrešam malce več koristnih nasvetov okoli treninga, morda celoten plan treninga ipd… Da bi dejansko izvedeli, kaj pa kako trenirajo. No, to morda pride v naslednjih oddajah.

[Read more →]

Profili smučarjev

Med letošnjimi zimskimi počitnicami sem kar veliko presmučal sam, in logično, človek ima čas za razmišljanje v takšnih trenutkih. Ponavadi takšno, brezplodno razmišljanje, ki je samo sebi namen, v resnici pa pomirja človekove možgane, se pravi je ključni namen počitnic dosežen – počivanje.

Skratka, kakšni smučarji smo? Nekako sem identificiral 4 osnovne tipe. Potovalni, tehnični, produktivni in socialni. Pa razdeljamo vsakega posebej.

  • Potovalni smučarski tip

Osnovni namen njegovega smučanja je v bistvu spoznavanje sveta na smučah. To se kaže v tem, da poleg smučišča, kjer je nastanjen, obišče še ostala bližnja smučišča, in njegov cilj je smučati na čim več smučiščih, spoznati čim več krajev pa tudi prog. Če je v bližini Marmolade, do šel absolutno gor, ker pač ne gre zamuditi tako visoke točke z nedvomno prelepim razgledom. Če je v bližini Sella Ronde jo bo seveda obkrožil. Težko bo šel dvakrat na isti kraj, razen, če je tako velik, da ga prvič še ni uspel predelati.

[Read more →]

Nočno smučanje – največ za vaš denar na Starem Vrhu

No, v bistvu je to malce poenostavljen zaključek, ker sem letos nočno smučal le na dveh lokacijah, v Kranjski gori in Starem Vrhu. Pa še to sem bil v Kranjski gori 7x in na Starem vrhu le 1x. Ampak vso smučanje vestno beležim z mojo Garmin uro, in tako lahko primerjam, koliko sem presmučal. Seveda navedeni kilometri vključujejo tudi kilometre na samih napravah, ko so ponavadi manjši od presmučanih, časovno pa verjetno potratnejši. Zaradi vijuganja po progi, pa je tudi vprašanje, koliko doda kilometrov tudi samo GPS merjenje, ki pač meritve izvede včasih na skrajnih robovih proge, včasih pa kje vmes.

No, ampak za primerjavo so te podatki čisto ok, saj je vedno merjeno na enak način.

[Read more →]

Končno malce snega

Sicer bolj za začimbo pa vseeno. Sicer napovedujejo bolj mrzlo vreme, kar pomeni, da bo sneg verjento ostal še kar nekaj časa, ampak vseeno si nisem upam izpustiti te priložnosti in sem tako ob sedmih zjutraj se toplo oblekel in odšel.

Glede na temperature v zadnjem času, sem se seveda toplo oblekel. In še pred vrhom spravil kapo v žep, ker mi je bilo enostavno prevroče. Ko sem sedaj pogledal na www.meteo.si trenutne vremenske razmere, sem kar malce presenečen, da je bila temperatura tam okoli -10 C. Moj občutek je bil bližje pozitivni ničli.

[Read more →]

Slovenska smučišča

Navkljub relativno slabim snežnim razmeram, sem letos obiskal že tri slovenska smučišča. Za novo letne praznike sem bil na Rogli, v petek na nočni v Kranjski gori in danes na Krvavcu. Snega ni nikjer v izobilju, ga pa zelo dobro delajo, kar v bistvu pomeni da je povsod dokaj trda podlaga. V Kranjski gori sem prvič doživel, da sta za nočno smuko delali obe sedežnici, tako Dolenčev rut kot Kekec, pa tudi tisa vlečnica vmes.

Na Krvavcu je bilo sicer lepo vreme, ampak sneg pa slabši kot v Kranjski gori. In potem tam, kjer je bilo bolj ledeno, očitno še posipavajo s šodrom, da ja ne bi šlo prehitro, al kako.

[Read more →]

Leto 2011 v gibanju

No, pa poglejmo kako je izgledalo gibalno leto 2011 zame. Podatki so v glavnem iz Garmin Sport Trackerja, kamor več ali manj vestno beležim moje ture, ker to pač Garmin ura dela sama. Lahko pa da je kdaj kaj izpadlo, ampak večina je zabeležena. Sem pa upokojil prejšnjo garmin uro in nabavil novo – Forerunner 310XT.

Številka v oklepaju pomeni, kolikokrat sem podobno aktivnost opravil leta 2009, za 2010 pa izgleda nisem naredil obračuna. Morda ga še bom, saj imam vse zabeleženo.

  • Zabeležil sem 18 smučarskih dni (8) par polnih, par pa večernih, ki pa so toliko bolj intenzivni.
  • 50x (46x) sem se z biciklom povzpel na Dobeno, po raznih poteh, potem pa večkrat nadaljeval na Rašico, pa še na Mengeško kočo. Ali pa dodal še par dodatnih km. V glavnem gre pa za popoldanske vzpone, ker za takšno turo rabim min 1 uro, max pa kakšne tri, če grem dovolj naokoli.
  • Odpeljal sem še 18 krajših kolesarskih tur, kar vključuje recimo vožnjo v službo (20km), na sv. Trojico, ali pa družinsko kolesarjenje v Bohinju.
  • In pa 18 daljših kolesarskih tur – nad 50 km (14 morda so nekatere bile krajše) med njimi tradicionalna v Črnomelj, Kandrše – Trojane (večkrat), Vršič, Črnivec, Krvavec (Zvoh)Menina planina, v Bohinj, Čemšeniška planina, Mangrtso sedlo, Kamniška bistrica in vrhunec – Trasa maratona Alpe.
  • 16x sem odšel peš na sprehod ali pohod (4x) – od bližnjega gozda, pa do vzpna na Stol, Lisco, sprehod do Slapa Peričnik, ….
  • 15x (14x) sem odtekel tekaški trening, tipično kakšnih 5 km.
  • 18x sem se potil na sobnem biciklu (11x).

Vse skupaj to pomeni 153 gibalnih dni. Več verjento ne gre. Ali pač. Bomo videli. Vsekakor me je pri teku ovirala poškodba noge, ker še kar čutim neke bolečine v predelu ahilove tetive in se kar pazim, da ne bi pretiraval. Verjento pa lahko kar veliko naredim na intenzivnosti ukvarjanja s športom. Se pravi, pojačam kakšno od aktivnosti.

Logično vprašanje ob tem je, koliko sem shujšal. Nič! Zero! Null! Njente! Toliko v motivacijo vsem, ki želite shujšati z več gibanja. Ne gre. Enostavno je treba manj žret. Kar pač meni očitno ne ratuje najbolje.

Leto 2011 v fotkah

Evo, tako je izgledalo moje leto 2011 v fotkah:

Snežni gradovi pod Peco - Obiskali smo deželo Kralja Matjaža, kjer vsako leto organizirajo izdelavo skulptur iz snega.

Dobeno - Leta 2011 sem se prvič povzpel na Dobeno že 5. februarja.

[Read more →]

Planinski izlet – Lisca

Da malce preluftam punci smo se v soboto spravilina planinski pohod na Lisco v organizaciji lokalnega planinskega društva Onger Trzin. Med vožno proti izhodišču smo se ustavili ob zaselku Puršnica ter si ogledali slap na potoku Gračnica.

Nato smo se ustavili še v samostanu Jurklošter,  kjer je baje pokopana Veronika Desenioška.

[Read more →]

Stol – 2236 mnm

Stol je najvišji vrh Karavank. S svojimi 2236 metri nad morjem (mnm) sicer pride na listo slovenskih dvatisočakov, vendar ni ravno visoko na tej listi. Če prav pomnim, je to bil tudi moj prvi osvojeni dvatisočak, in odsihmal(*) vzpona nisem ponovil. Tako da je bil skrajni čas. Prva sobota v septembru je ponujala obetavno vreme, tako da odločitev ni bila težka. Z menoj sta šli tudi N. in njena sošolka T. Glede na to, da gre za nezahtevno planinsko pot, glede varnosti nisem imel pomislekov.

Do Valvazorjeve koče smo se pripeljali po precej razdrapani poti. Večino poti sem peljal za enim peguetom, ki je bil izgleda cepljen proti hitrosti, ker sem še v prvi prestavi, brez dodatnega gasa, moral občasno zabremzati, da ga nisem porinil. No ja, je pa avto malce manj trpel. Od Valvazorja pa nato vodita dve poti na Stol. Žirovniška pot naj bi bila bolj strma, Zabreška pa malce manj. Odločil sem se za vzpon po prvi in spust po slednji. In res, pot se kar hitro postavi pokonci in je praktično ves čas napeta. Na začetku po gozdu, nato malce grmičevja in na koncu trava z kamenjem, ki jo nato zamenja kamnje s travo.

[Read more →]

Foursquare težave :-)

Foursquare (jeanmark00) lahko s pridom uporabimo tudi v športne namene. Enostavno si izberete bližnji hrib, in si zastavite cilj, da boste večni mayor na njem. To je potem dobra stimulacija da ga redno obiskujete. Če za to uspete navušiti še kakšnega kolega, pa se bo razvilo pravo tekmovanje.

Sam sem si izbral kar tri. In sicer Dobeno, vrh Rašice in Mengeško kočo na Gobavici nad Mengšem. To so sicer moji precej pogosti biciklistični vzponi. Recimo leta 2009 sem na Dobeno se vzpel 46x. Mayorship na slednji mi je sicer kolega Primož takoj prevzel, pa mu tega ne bom zameril, čeprav je to storil v trenutku, ko sem bil sam zaradi bolezni nevozen. Je že tako, da je to vseeno bilo kar direktno izzivanje :-)))

[Read more →]