Category: Šport

smučanje, Šport

Prva turna smuka

Dejansko sem imel turno smuko že par let v planu, ampak nekako nisem prišel do tega. In letošnja korona, ter zaprta smučišča pa je pomenila ustrezno brco, in sem nabavil opremo. In ja, pri turni smuki me zanima predvsem del navzgor, tisto smučanje po celcu navzdol, me pa bolj skrbi, kot da bi si ga ekstra želel.

In ja, vem da je nevarno. Itak, da naj ne bi nikoli šel sam. In da rabiš ustrezno lavinsko opremo. No, prvo turo sem šel od Ljubelja do koče na Zelenici. Sam. Brez polne opreme. Mimo zapore, ki opozarja na nevarnost plazov. Naj v svojo obrambo zapišem, zakaj sem šel navkljub temu. Na Zelenici sem bil parkrat peš, poleti in pozimi, nazadnje teden dni nazaj. Tako da jo poznam. Je tudi zelo obljudena, in, če bi šlo kaj narobe, bi lahko poklical pomoč. Nenazadnje, opozorilo za plazove so videli vsi, in šli naprej, precej bolj izkušeni kot jaz. Ampak pustimo to, eni bodo rekli da kompliciram, drugi da sem lahkomiselen. Whatever.

Continue reading “Prva turna smuka”

Šport

Katero smučišče 1?

[youtube BSWEbcVnBpE]

Nagrada? Pivo! (lohka pa tudi čaj). Za nagrado morate poleg odgovora v komentarju pustiti tudi kakšen kontaktni podatek. Pa ne goljufat.

Razno, Šport

Posledice žleda

Okolico Trzina je tudi prizadel žled, ampak po posnetkih iz ostaloh predelov Slovenije, smo jo kar dobro odnesli. Sem pa danes šel prvič po žledu v gozd, proti Rašici. In si ogledal posledice. Grozljivo! V bistvu je večina poti neprehodnih. Saj se prebiješ čez par debel, ampak potem pač ne gre naprej. Sprehajalci pa že utirajo nove poti. Ampak ne, nisem prišel do Rašice, še do zgornjega Dobena ne. Je bilo neprehodno.

Tule sem lansko jesen kolesaril.

Sam sem te potke proti in okoli Rašice veliko tudi prekolesaril. In sedaj ugotavljam, da s tem početjem verjetno par let ne bo nič. Saj verjetno se bo počasi spucalo, ampak porušenih dreves je res veliko.

Na zadnjem zboru krajanov Trzina je bila izražena dokaj velika pripravljenost krajanov, predvsem tistih, ki se radi sprehajajo po gozdu, da bi pomagali lastnikom pri čiščenju in tudi čiščenju gozdnih poti. Upam, da se bo kakšen lastnik odzval in sprejel ponujeno roko. Čeprav je pri teh stvareh treba biti previden. Če se ozreš v krošnje, vidiš tudi kakšne vrhove smrek, ki še zdaj ležijo na krošnjah drugih dreves, ali debla, ki so zagozdena med veje. Do prvega resnega vetra je torej potrebno biti ekstra previden.

Continue reading “Posledice žleda”

Bicikel, GPS, Šport, Strokovno

O kickstarter podprtem projektu, open developmentu, pa i šire – Leikr

Verjetno ni nobena skrivnost, da sem malce mahnjen na GPS naprave. Lokacijske storitve so izjemno uporabne in pri izkoriščenosti le teh še nismo niti približno pri koncu. Še marsikaj se bo na tem področju zgodilo v prihodnje. Imel sem Garmin Forerunner 305, ki mi je kar dolgo služil, na koncu pa so odpovedale tipke. Konkretno, guma čez tipke je več ali manj preperela. Nato sem presedlal na Garmin 310XT, ki mi še vedno dobro služi, čeprav imam občutek, da bo čez kakšno leto ali dve podlegel istemu sindromu. Se pravi je življenska doba teh ur kakšne 3-4 leta.

Ko pa sem videl na kickstarterju danski projekt GPS ure, ki naj bi vsebovala tudi barvni zaslon in zemljevide, Leikr, se nisem mogel upreti. Tudi zaradi podpiranja koncepta skupinskega financiranja, sem se odločil z 279$ podpreti projekt, za kar sem pa v zameno dobil en primerek ure.

Projekt ni šel po planu. In ura je bila dobavljena s par mesečno zamudo. Moram priznati, da me na prvi pogled ni preveč pritegnila, ali pa sem sam bil prezaseden, tako da tole oceno pišem šele sedaj, par mesecev kasneje.

Continue reading “O kickstarter podprtem projektu, open developmentu, pa i šire – Leikr”

Planinarjenje, Šport

Storžič – 2132 mnm

Storžič je verjetno moj največkrat obiskani dvatisočak. Mama je namreč doma iz Loma pod Strožičem, in tako je bilo kar nekaj let na vrsti vsakoletno romanje iz planine Konščica, mimo Bele peči, preko planine Javornik, čez Škarjeve peči na Storžič in nazaj dol.

Zanimivo je, da mi je v spominu gora ostala precej manj strma in nevarna, kot pa letos. Pred dvema letoma sva z N. že šla gor, od Doma pod Storžičem na Škarjeve peči in potem vrh, ter po isti poti nazaj, in že takrat me je malce presenetil tisti zadnji del, ki sem ga v spominu imel precej manj zahtevenega.

Continue reading “Storžič – 2132 mnm”

Šport

SuperBowl je resna ekonomska postavka

SuperBowl je vsakoletni spektakel, finale NFL, eden najbolj gledanih dogodkov na svetu, ki mu parira le finale fuzbalskega svetovnega prvenstva, ki pa je le vsake 4 leta. Leto se bosta v Indianapolisu udarili ekipi San Francisco 49ers in Baltimor Ravensi. Ampak pustimo športno plat dogodka.

O ekonomski plati ste verjento že kdaj slišali, predvsem o reklamah, ki jih predvajajo med samo tekmo. Cena predvajanja je enormna, zato je jasno, da so reklame odlične. Če odkartaš par miljonov za predvajanje, pač ne boš šparal pri snemanju. Ampak to je le ena plat ekonomske slike.

Continue reading “SuperBowl je resna ekonomska postavka”

Bicikel, Šport

Moj prvi triatlon

Glavna motivacija za mojo prvo udeležbo na triatlonu je bila nenavadna, da ne rečem ne športna. Belokranjski optimisti – za katere sem nastopil, so namreč obljubljali odojka, za to se pa splača preplavati 200m, prekolesariti 10km in preteči 4km. No, povabil me je v bistvu sošolec iz srednje šole, in ker sem pač belokranjec, 5. belokranjskega triatlona, pač ni šlo zamuditi, čeravno sicer nisem prav velik navdušenec nad množičnimi športnimi prireditvami.

Triatlon sam so oglaševali kot “za vsakogar”. Se pravi rekreativna prireditev. Na kateri nastopajo sicer tudi registrirani triatlon tekmovalci, pa tudi za neko policijsko prvenstvo ipd… Tako da gre za toliko rekreativno prireditev kot recimo Maraton Franja, no morda malce manj. Kar pomeni, da je cirka 1/3 udeležencev imelo prave triatlonske drese najmanj 2/3 pa je kolesarilo na specialkah. No, preostali pa smo bili verjento res rekreativci :-)))

Continue reading “Moj prvi triatlon”

Otrok, Šport

Pustulovska zabava za otroke

Ker punce pri 12. letih niso želele imeti zabave v diskaču, kjer bi lepo prvič ponočevale, smo N. zabavo organizirali v Pustolovskem parku GEOSS. Gre za na zajlah obešene poti med drevesi, ki jih moraš premagati, za kar pa potrebuješ spretnost, moč in malce poguma. Hoja po napeti zajli, pa po raznih deščicah, plezanje po mreži, itd… Vrhunec so pa seveda spusti po napeti zajli, na katero se pripneš s škripcem in potem odpelješ kot v kakšnem akcijskem filmu.

Za varnost je poskrbljeno, pa čeprav vse izvajajo otroci sami. Vendar vedno kdo gleda, ali upoštevajo navodila.

Tako da, ko boste naslednjič razmišljali, ali bi imel otrok zabavo v Mc Donaldsu, razmislite o drugi varianti. Nenazadnje bližnja picerija lahko dostavi potrebno dozo junk fooda tudi direkt v park.