Entries Tagged as 'Šport'

SuperBowl je resna ekonomska postavka

SuperBowl je vsakoletni spektakel, finale NFL, eden najbolj gledanih dogodkov na svetu, ki mu parira le finale fuzbalskega svetovnega prvenstva, ki pa je le vsake 4 leta. Leto se bosta v Indianapolisu udarili ekipi San Francisco 49ers in Baltimor Ravensi. Ampak pustimo športno plat dogodka.

O ekonomski plati ste verjento že kdaj slišali, predvsem o reklamah, ki jih predvajajo med samo tekmo. Cena predvajanja je enormna, zato je jasno, da so reklame odlične. Če odkartaš par miljonov za predvajanje, pač ne boš šparal pri snemanju. Ampak to je le ena plat ekonomske slike.

[Read more →]

Prvi januar – na Rašico

Leto sem šel prvič tradicionalno prvo januarsko na Rašico. Se je splačalo. Evo, par lepih fotk za gušt.

Moj prvi triatlon

Glavna motivacija za mojo prvo udeležbo na triatlonu je bila nenavadna, da ne rečem ne športna. Belokranjski optimisti – za katere sem nastopil, so namreč obljubljali odojka, za to se pa splača preplavati 200m, prekolesariti 10km in preteči 4km. No, povabil me je v bistvu sošolec iz srednje šole, in ker sem pač belokranjec, 5. belokranjskega triatlona, pač ni šlo zamuditi, čeravno sicer nisem prav velik navdušenec nad množičnimi športnimi prireditvami.

Triatlon sam so oglaševali kot “za vsakogar”. Se pravi rekreativna prireditev. Na kateri nastopajo sicer tudi registrirani triatlon tekmovalci, pa tudi za neko policijsko prvenstvo ipd… Tako da gre za toliko rekreativno prireditev kot recimo Maraton Franja, no morda malce manj. Kar pomeni, da je cirka 1/3 udeležencev imelo prave triatlonske drese najmanj 2/3 pa je kolesarilo na specialkah. No, preostali pa smo bili verjento res rekreativci :-)))

[Read more →]

Pustulovska zabava za otroke

Ker punce pri 12. letih niso želele imeti zabave v diskaču, kjer bi lepo prvič ponočevale, smo N. zabavo organizirali v Pustolovskem parku GEOSS. Gre za na zajlah obešene poti med drevesi, ki jih moraš premagati, za kar pa potrebuješ spretnost, moč in malce poguma. Hoja po napeti zajli, pa po raznih deščicah, plezanje po mreži, itd… Vrhunec so pa seveda spusti po napeti zajli, na katero se pripneš s škripcem in potem odpelješ kot v kakšnem akcijskem filmu.

Za varnost je poskrbljeno, pa čeprav vse izvajajo otroci sami. Vendar vedno kdo gleda, ali upoštevajo navodila.

Tako da, ko boste naslednjič razmišljali, ali bi imel otrok zabavo v Mc Donaldsu, razmislite o drugi varianti. Nenazadnje bližnja picerija lahko dostavi potrebno dozo junk fooda tudi direkt v park.

Nov resničnostni šov – Šus triatlon iziv na Šport TV

Lansko leto so na Šport TVju objavili oglas, da iščejo udeležence za nov resničnostni šov. Iskali so amaterje, ki naj bi jih v 6 mesecih strenirali, da bi uspešno zaključili klasični triatlon – če se prav spomnim, je to 1500 metrov plavanja, 40 km kolesa in 10 km teka. Iskali so razne ljudi, takšne s prekomerno težo, netrenirane itd… No, seveda sem se prijavil. In ne bil izbran. Da sem preveč treniran, so me potolažili. Ma ja, in to naj verjamem pri svojih kar precej preveč kilogramih. Ampak ok.


Do sedaj smo si na Šport TVju lahko ogledali že 3 oddaje. Vrtijo jih v nedeljo, nato pa še kdaj ponovijo. Definitivno zelo ok oddaje. Sicer se vidi, da glede režije niso tako profesionalni kot so recimo ustvarjalci resničnostnih šovov na POP TV, ampak saj to tudi ni njihov namen. Sam le pogrešam malce več koristnih nasvetov okoli treninga, morda celoten plan treninga ipd… Da bi dejansko izvedeli, kaj pa kako trenirajo. No, to morda pride v naslednjih oddajah.

[Read more →]

Profili smučarjev

Med letošnjimi zimskimi počitnicami sem kar veliko presmučal sam, in logično, človek ima čas za razmišljanje v takšnih trenutkih. Ponavadi takšno, brezplodno razmišljanje, ki je samo sebi namen, v resnici pa pomirja človekove možgane, se pravi je ključni namen počitnic dosežen – počivanje.

Skratka, kakšni smučarji smo? Nekako sem identificiral 4 osnovne tipe. Potovalni, tehnični, produktivni in socialni. Pa razdeljamo vsakega posebej.

  • Potovalni smučarski tip

Osnovni namen njegovega smučanja je v bistvu spoznavanje sveta na smučah. To se kaže v tem, da poleg smučišča, kjer je nastanjen, obišče še ostala bližnja smučišča, in njegov cilj je smučati na čim več smučiščih, spoznati čim več krajev pa tudi prog. Če je v bližini Marmolade, do šel absolutno gor, ker pač ne gre zamuditi tako visoke točke z nedvomno prelepim razgledom. Če je v bližini Sella Ronde jo bo seveda obkrožil. Težko bo šel dvakrat na isti kraj, razen, če je tako velik, da ga prvič še ni uspel predelati.

[Read more →]

Nočno smučanje – največ za vaš denar na Starem Vrhu

No, v bistvu je to malce poenostavljen zaključek, ker sem letos nočno smučal le na dveh lokacijah, v Kranjski gori in Starem Vrhu. Pa še to sem bil v Kranjski gori 7x in na Starem vrhu le 1x. Ampak vso smučanje vestno beležim z mojo Garmin uro, in tako lahko primerjam, koliko sem presmučal. Seveda navedeni kilometri vključujejo tudi kilometre na samih napravah, ko so ponavadi manjši od presmučanih, časovno pa verjetno potratnejši. Zaradi vijuganja po progi, pa je tudi vprašanje, koliko doda kilometrov tudi samo GPS merjenje, ki pač meritve izvede včasih na skrajnih robovih proge, včasih pa kje vmes.

No, ampak za primerjavo so te podatki čisto ok, saj je vedno merjeno na enak način.

[Read more →]

Končno malce snega

Sicer bolj za začimbo pa vseeno. Sicer napovedujejo bolj mrzlo vreme, kar pomeni, da bo sneg verjento ostal še kar nekaj časa, ampak vseeno si nisem upam izpustiti te priložnosti in sem tako ob sedmih zjutraj se toplo oblekel in odšel.

Glede na temperature v zadnjem času, sem se seveda toplo oblekel. In še pred vrhom spravil kapo v žep, ker mi je bilo enostavno prevroče. Ko sem sedaj pogledal na www.meteo.si trenutne vremenske razmere, sem kar malce presenečen, da je bila temperatura tam okoli -10 C. Moj občutek je bil bližje pozitivni ničli.

[Read more →]

Slovenska smučišča

Navkljub relativno slabim snežnim razmeram, sem letos obiskal že tri slovenska smučišča. Za novo letne praznike sem bil na Rogli, v petek na nočni v Kranjski gori in danes na Krvavcu. Snega ni nikjer v izobilju, ga pa zelo dobro delajo, kar v bistvu pomeni da je povsod dokaj trda podlaga. V Kranjski gori sem prvič doživel, da sta za nočno smuko delali obe sedežnici, tako Dolenčev rut kot Kekec, pa tudi tisa vlečnica vmes.

Na Krvavcu je bilo sicer lepo vreme, ampak sneg pa slabši kot v Kranjski gori. In potem tam, kjer je bilo bolj ledeno, očitno še posipavajo s šodrom, da ja ne bi šlo prehitro, al kako.

[Read more →]

Leto 2011 v gibanju

No, pa poglejmo kako je izgledalo gibalno leto 2011 zame. Podatki so v glavnem iz Garmin Sport Trackerja, kamor več ali manj vestno beležim moje ture, ker to pač Garmin ura dela sama. Lahko pa da je kdaj kaj izpadlo, ampak večina je zabeležena. Sem pa upokojil prejšnjo garmin uro in nabavil novo – Forerunner 310XT.

Številka v oklepaju pomeni, kolikokrat sem podobno aktivnost opravil leta 2009, za 2010 pa izgleda nisem naredil obračuna. Morda ga še bom, saj imam vse zabeleženo.

  • Zabeležil sem 18 smučarskih dni (8) par polnih, par pa večernih, ki pa so toliko bolj intenzivni.
  • 50x (46x) sem se z biciklom povzpel na Dobeno, po raznih poteh, potem pa večkrat nadaljeval na Rašico, pa še na Mengeško kočo. Ali pa dodal še par dodatnih km. V glavnem gre pa za popoldanske vzpone, ker za takšno turo rabim min 1 uro, max pa kakšne tri, če grem dovolj naokoli.
  • Odpeljal sem še 18 krajših kolesarskih tur, kar vključuje recimo vožnjo v službo (20km), na sv. Trojico, ali pa družinsko kolesarjenje v Bohinju.
  • In pa 18 daljših kolesarskih tur – nad 50 km (14 morda so nekatere bile krajše) med njimi tradicionalna v Črnomelj, Kandrše – Trojane (večkrat), Vršič, Črnivec, Krvavec (Zvoh)Menina planina, v Bohinj, Čemšeniška planina, Mangrtso sedlo, Kamniška bistrica in vrhunec – Trasa maratona Alpe.
  • 16x sem odšel peš na sprehod ali pohod (4x) – od bližnjega gozda, pa do vzpna na Stol, Lisco, sprehod do Slapa Peričnik, ….
  • 15x (14x) sem odtekel tekaški trening, tipično kakšnih 5 km.
  • 18x sem se potil na sobnem biciklu (11x).

Vse skupaj to pomeni 153 gibalnih dni. Več verjento ne gre. Ali pač. Bomo videli. Vsekakor me je pri teku ovirala poškodba noge, ker še kar čutim neke bolečine v predelu ahilove tetive in se kar pazim, da ne bi pretiraval. Verjento pa lahko kar veliko naredim na intenzivnosti ukvarjanja s športom. Se pravi, pojačam kakšno od aktivnosti.

Logično vprašanje ob tem je, koliko sem shujšal. Nič! Zero! Null! Njente! Toliko v motivacijo vsem, ki želite shujšati z več gibanja. Ne gre. Enostavno je treba manj žret. Kar pač meni očitno ne ratuje najbolje.