Großvenediger – turnosmučarkska tura

Ena od posledic Covid epidemije, je bila tudi zame, kot še za marsikoga drugega, da sem se začel ukvarjati s turnim smučanjem. Lani so bila pač smučišča zaprta. Za malce nadgradnje pa sem se udeležil turnosmučarske ture na Großvenediger v organizaciji Kofler sport.

Vremensko je kazalo kar slabo, vendar se je na koncu z enodnevnim

zamikom tudi to uredilo. Parkirali smo na parkirišču nad Hinterbichlom. Nato pa smučke na nahrbtnik in proti Johannishütte, kjer smo imeli rezervirani dve nočitvi. Gre za cirka 700 višinskih metrov, ki smo jih premagali v dveh urah in 20 minutah. No, teh zadnjih 20 min, sem šel na smučkah, ostalo pa peš.

Koča Johannishütte je res lepo urejena, ležišča so skupna (10 v sobi), možnost tuširanja (3 EUR), možnost polpenziona, hrana super. Polpenzion obsega bife zajtrk, in 3 hodno večerjo z juho, glavmno jedjo in solato ter sladico. Za večerjo smo en dan imeli odlične špinačne cmoke, drugi dan pa mesne polpete z pire krompirjem in omako. Za sladico pa en dan sadnji jogurt drugi dan pa tiramisu.

Naslednji dan je bil Großvenediger še kar v oblakih, meja nekje okoli 3100 mnm, zato smo šli na ogrevalno-aklimatizacijsko turo proti enemu sedlu. Na smučeh praktično od koče, najprej po soteski, kjer je bilo na trenutke precej zoprno, na enem delu pa smo morali preplezati en skokec. Nato pa lep vzpon na sedlo na 3110 mnm, Naredili smo cirka 1000 višincev, vse skupaj je trajalo dobrih 5 ur. Smučanje nazaj je bilo fajn, kljub precej slabi vidljivosti, predvsem zaradi difuze. No, zadnji del po soteski, sam nisem presmučal, ampak sem šel po poti zraven, peš.

Popldan in zvečer se je vreme še malce poslabšalo, rahlo je snežilo oblačnost se je spustila.

V nedeljo pa, v skladu z napovedjo, praktično jasen dan. Štartali smo ob cirka sedmih, po zajtrku. Tokrat nismo šli po soteski, ampak najprej kakšni 200 višincev peš, s smučkami na nahrbtniku, nato pa na smučak, do zgornje koče, Defregger Haus. Koča je sicer zaprta, smo se pa malce pogreli v zimski sobi. Nad kočo še malce na smučeh, potem pa spet peš, kakšnih 10 minut. Pot je bila na trenutke strma, ampak pač lepo cikcakaš in gre. Ker je bilo marsikje trdo, so bili srenači kar koristni, čeprav bi verjenti šlo tudi brez.

Sledil je vstop na ledenik, kjer smo se pripeli na ledeniško navezo, ter nadaljevali skupaj. Najprej precej položno prečenje, nato cikcakanje v hrib, pa ne pretirano, pa spet prečenje in vzpon na končni greben. Praktično ves čas je vsaj toliko pihal veter, kot je grelo sonce. Veter v sunkih do recimo 60 kmh, je kar lepo dvigal sneg, temperatura pa tam do -10C. Prijetno torej :-))

Na grebenu pa popolno brezvetrje. No, če nisi stopil na greben. Dokler si bil malo pod njim, je bilo pa kar prijetno. Sleidlo je natikanje derez in 5 minutni spehod na vrh. Po okrepčilu pa na smučke in spust.

Zgoraj je bilo ene 15 min svežega pršiča, nižje pa precej manj, nekje bolj trdo, tudi ledeno, v glavnem pa prav prijetno za smučat. Če bi obvladal prosto smučanje, bi bilo smučanje prav gotovo čisti užitek, tako je bil pa samo užitek :-)). Ko smo zapustii ledenik, je bilo spet potrebno par minut smučke prenašat čez greben, nato pa spust do zgornje koče, tokrat po precej bolj trdi podlagi. Tudi od koče naprej, je bilo nekje trdo, drugje popuščeno, v bistvu se je dalo kar lepo smučat. Zadnji del, ko bi bilo potrebno čez sotesko, sem pa spet raje šel peš.

Po kratkem počitku in okrepčilu pa v glavnem na smučkah, malo pa tudi peš, spust tokrat ne o parkirišča, ampak le do zadnjega, še neočiščenega plazu (20 min), kjer nas je počakal taxi, ki nas je odpeljal do parkirišča.

Naporno? Tempo je bil zmeren, se pa višina pozna in se malce globje diha. Je pa vzpon trajal 6 ur in pol, nato pa še spust, kar pomeni, da potrebujete kondicijo za 8 urno turo.

Oprema? Sam imam Salomon QST 99 smuči, ki niso ravno najlažje, glede na to, koliko smo hodili, se vsaka kila pozna. Pa tudi pancarji naj bodo takšni, da lahko v njih prehodite par kilometrov. Meni so sicer za -10C in veter, zadoščale zimske pohodne hlače, termo majica, še ena majica z dolgimi rokavi in hard shell. Na trenutke sem začutil malce hladu, ampak to je pomenilo, da se nisem potil :-)) V rezervi sem imel še ene hlače za čez in še en sloj za zgornji del, kar pa nisem uporabil.

Hrana in pijača? Sam sem imel na turi 0,8l čaja, ne v termovki, ki ostane v nahrbtniku par ur topel, in dve cocacoli (pač, niso imeli drugega, sam pa ne dodatne posode), ter pojedel 3 ploščice. Pa za zajtrk se kar najedel.