Entries Tagged as 'Bicikel'

Supporting Marko Baloh for RAAM 2013

Marko Baloh se bo tudi letos udeležil ene najzahtevnejših dirk na svetu. Race across Amerika - RAAM 2013. Dirka poteka v enem kosu, od mesta pacifičke obale v Oceanside, Kalifornija do atlatske obale v Annapolisu, Maryland.

RAAM je v Sloveniji znan predvsem po petih zmagah žal že pokojnega Jureta Robiča.

Sodelovanje na takšni dirki je nedvomno izjemno zahtevno ne le za kolesarja, njegovo telo in psiho, temveč tudi denarnico. Tako kot pred dvemi leti sem se tudi letos odločil, da pomagam po svojih močeh, in prevzel pokroviteljstvo nad časovno postajo 17, South Fork, CO. Gre za najvišjo časovno postajo na letošnjem RAAMu na višini 2492 metrov.

Veš o pokroviteljstvu si preberite na spletnih straneh Marka Baloha. Upam, da se vas bi čim več odločilo podpreti njegov projekt!

Ponovitev Krvavca (Zvoh)

Turo sem odpeljal že lani, sem se pa letos odločil za obratno smer. Da sprobam še klanec iz Cerkelj gor, ker na spustu lani se mi je zdel kar ubijalski. Tako, da sem do Cerkel odpeljal lepo po dolini, potem pa, kot bi se lepo reklo, direkt v žilo.

Ma v bistvu niti ni bilo tako hudo. Ja je klanec, ampak je šlo. Seveda me je vmes prehitelo kar nekaj kolesarjev, pa tudi tekačica na rolkah in prometa je bilo kar ok. Še največji problem je pa seveda psiha. Štartaš na 500 nadmorske, veš da te čaka še 1400 višincev. GPS pa se tako počasi vzpenja. No, ampak tega sem že vajen. Tale GPS, delan za ameriško mornarico, ki jo bolj kot nadmorska višina zanima podmorska globina, ima z tem pač probleme. In potem goniš v 10% klanec, GPS višina pa z vsakim metrom manjša. Ampak na dolgi rok, se tudi to uravna.


[Read more →]

Moj prvi triatlon

Glavna motivacija za mojo prvo udeležbo na triatlonu je bila nenavadna, da ne rečem ne športna. Belokranjski optimisti – za katere sem nastopil, so namreč obljubljali odojka, za to se pa splača preplavati 200m, prekolesariti 10km in preteči 4km. No, povabil me je v bistvu sošolec iz srednje šole, in ker sem pač belokranjec, 5. belokranjskega triatlona, pač ni šlo zamuditi, čeravno sicer nisem prav velik navdušenec nad množičnimi športnimi prireditvami.

Triatlon sam so oglaševali kot “za vsakogar”. Se pravi rekreativna prireditev. Na kateri nastopajo sicer tudi registrirani triatlon tekmovalci, pa tudi za neko policijsko prvenstvo ipd… Tako da gre za toliko rekreativno prireditev kot recimo Maraton Franja, no morda malce manj. Kar pomeni, da je cirka 1/3 udeležencev imelo prave triatlonske drese najmanj 2/3 pa je kolesarilo na specialkah. No, preostali pa smo bili verjento res rekreativci :-)))

[Read more →]

Dvodnevno kolesarjenje – Soriška, Pokljuka, Ljubelj

Prvi prost avgustovski vikend (prost se seveda nanaša na punce in ne službo) sem izkoristil za kolesarjenje. Lanski kolesarski izlet v Bohinj mi je bil kar všeč, zato sem se ga odločil ponoviti, vendar po malce drugačni poti. Ubral sem jo čez Soriško planino, da spoznam še ta klanec. Do začetka glavnega vzpona na Soriško pač goniš in goniš. V lokalni trgovinici v zadnji vasi sem se malce okrepčal, nato pa naprej.

Na odcepu sem naletel na skupino čehov, ki so očitno spoznavali radosti Slovenskega kolesarjenja. Iz njihovih obrazov je bilo za razbrati, da vedo kaj jih čaka. Verjento precej bolje, kot jaz. Sam vzpon ni nič posebnega. Pač, gonjenje v hrib. Strmina sprejemljiva. Asfalt večinoma dober. Ob dviganju se seveda pojavljajo čedalje lepši razgledi.

Na vrhu se razen za malce slikanja nisem ustavljal, in sem kar hitro nadaljeval s spustom. Bohinjsko jezero nekje v dolini je obetalo primerno ohladitev, saj sem se vzpenjal nekako iz južne strani, na lep sončen avgustovski dan. V bistvu je z tem že vse povedano glede vremenskih oz. vročinskih razmer. Seveda je bilo na vrhu malce hladneje, ampak ja, bilo je vroče. Spust krasen.

[Read more →]

Etna z biciklom

Letošnjo turo okoli Italije z avtodomom, sem izkoristil tudi za kolesarski vzpon na Etno. Etna je s svojimi 3000 metri prav gotovo zanimiv cilj, čeravno sem bil prepričan, da je cesta le do malce pod 2000  mnm, za naprej, pa nekako nisem našel podatkov. Bomo videli, sem si rekel.

Avtodom smo parkirali v Giardini-naxos pri bolj znani Taormini. Prav veliko poti nisem načrtoval. Na listek sem si napisal par referenčnih krajev, in to je bilo to. Chianchitta, Fiumefreddo, Mascali, Giarre, Santa Venera in Zafferana Etnea. V slednji sem dokupil malce pijače, 3x pollitrski isostar (ali nekaj podobnega), se okrepčal s sladoledom. [Read more →]

Sv. Primož nad Kamnikom

V pomankanju drugih idej, predvsem se mi pa ni dalo nikamor z avtom, pa tudi prav daleč z biciklom ne, sem se v soboto odpravil do Sv. Primoža nad Kamnikom. Do Stahovice je asfalt, nat pa se začne kar strm vzpon, ki je prvih par 100 metrov na novo asfaltiran, nato pa po lepi gozdni poti gor. Zadnji del ne gre več za lepo gozdno pot, ampak samo še gozdno pot. Ta del vzpona, in pa celoten spust si lahko ogledate na videu.


Čisti zaključek je smotan. Dve štengici, pa še mehak pesek so nasuli, tako da mi je lepo zdrsnilo in sem moral sestopiti. Mislim, kot da že pred tem ni bilo dovolj zahtevno, so šli še pesek nasuvat.

[Read more →]

Garmin vs. Endomondo

Kar nekaj časa že uporabljam razne GPS naprave, za šport ponavadi Garmin športno uro, prej Forerunner 305, sedaj pa Forerunner 310XT. In pa seveda mobilni telefon, ki sedaj že kar po pravilu vsebuje tudi GPS, ter se z ustreznim programom prelevi v vestnega beležnika športnih dosežkov.

GPS že v sami osnovi, ni nekaj natančnega. Kako pa naj bo, če se računa pozicija na osnovi signalov iz satelitov, ki blodijo po vesolju na višini cirka 20.000 km. Zato je takšna natančnost, kot jo dosega že kar presenetljiva. Potem pa iz tega preko raznih modelov še preračunajo porabo energije. Pri slednjem si sicer lahko pomagajo še z dodatnimi senzorji, recimo srčnega utripa, ampak ključen je model.

Zato me je zanimalo, kako enake športne dejavnosti vidita Garmin Forerunner 310XT in Endomondo na iPhonu 4s. Pri čemer je Garmin imel tudi merilec srčnega utripa, Endomondo pa tega podatka ni imel na voljo.

Preglednica lepo pokaže, da sta pri razdalji kar enotna. Endomondo sicer nameri do 5% več, ampak to niti ni tako veliko. Aja, razlike v časih, so zato, ker pač nisem vklaplal in izklapljal v točno istih trenutkih, ampak takrat sem tipično tako ali tako miroval, tako da to prav veliko na ostale podatke ne bi smelo vplivati.

[Read more →]

Leto 2011 v gibanju

No, pa poglejmo kako je izgledalo gibalno leto 2011 zame. Podatki so v glavnem iz Garmin Sport Trackerja, kamor več ali manj vestno beležim moje ture, ker to pač Garmin ura dela sama. Lahko pa da je kdaj kaj izpadlo, ampak večina je zabeležena. Sem pa upokojil prejšnjo garmin uro in nabavil novo – Forerunner 310XT.

Številka v oklepaju pomeni, kolikokrat sem podobno aktivnost opravil leta 2009, za 2010 pa izgleda nisem naredil obračuna. Morda ga še bom, saj imam vse zabeleženo.

  • Zabeležil sem 18 smučarskih dni (8) par polnih, par pa večernih, ki pa so toliko bolj intenzivni.
  • 50x (46x) sem se z biciklom povzpel na Dobeno, po raznih poteh, potem pa večkrat nadaljeval na Rašico, pa še na Mengeško kočo. Ali pa dodal še par dodatnih km. V glavnem gre pa za popoldanske vzpone, ker za takšno turo rabim min 1 uro, max pa kakšne tri, če grem dovolj naokoli.
  • Odpeljal sem še 18 krajših kolesarskih tur, kar vključuje recimo vožnjo v službo (20km), na sv. Trojico, ali pa družinsko kolesarjenje v Bohinju.
  • In pa 18 daljših kolesarskih tur – nad 50 km (14 morda so nekatere bile krajše) med njimi tradicionalna v Črnomelj, Kandrše – Trojane (večkrat), Vršič, Črnivec, Krvavec (Zvoh)Menina planina, v Bohinj, Čemšeniška planina, Mangrtso sedlo, Kamniška bistrica in vrhunec – Trasa maratona Alpe.
  • 16x sem odšel peš na sprehod ali pohod (4x) – od bližnjega gozda, pa do vzpna na Stol, Lisco, sprehod do Slapa Peričnik, ….
  • 15x (14x) sem odtekel tekaški trening, tipično kakšnih 5 km.
  • 18x sem se potil na sobnem biciklu (11x).

Vse skupaj to pomeni 153 gibalnih dni. Več verjento ne gre. Ali pač. Bomo videli. Vsekakor me je pri teku ovirala poškodba noge, ker še kar čutim neke bolečine v predelu ahilove tetive in se kar pazim, da ne bi pretiraval. Verjento pa lahko kar veliko naredim na intenzivnosti ukvarjanja s športom. Se pravi, pojačam kakšno od aktivnosti.

Logično vprašanje ob tem je, koliko sem shujšal. Nič! Zero! Null! Njente! Toliko v motivacijo vsem, ki želite shujšati z več gibanja. Ne gre. Enostavno je treba manj žret. Kar pač meni očitno ne ratuje najbolje.

Leto 2011 v fotkah

Evo, tako je izgledalo moje leto 2011 v fotkah:

Snežni gradovi pod Peco - Obiskali smo deželo Kralja Matjaža, kjer vsako leto organizirajo izdelavo skulptur iz snega.

Dobeno - Leta 2011 sem se prvič povzpel na Dobeno že 5. februarja.

[Read more →]

Z biciklom na Mangrtsko sedlo

Cesta na Mangrtsko sedlo se dvigne do višine 2072m nad morjem, in je tako najvišje ležeča cesta v Sloveniji. Je v celoti asfaltirana, na vrhu pa krožno speljana, tako da ni težav z obračanjem. S sedla je lep razgled naokoli, še posebej pa na sam Mangrt. Če štartamo iz Loga pod Mangrtom, imamo do vrha cirka 1300 višinskih metrov, ki jih prevozimo v cirka 15 km. Kar pomeni povprečen naklon nad 8%. Delno je le ta tudi več kot 15%, v glavnem pa je cesta speljana zelo enakomerno. Vzpon nam popestrijo tuneli in prekrasni razgledi.

[Read more →]