Entries Tagged as 'Bicikel'

Kolesarsko državno prvenstvo 2016

Ker je trasa letošnjega državnega prvenstva v kolesarstvu speljana mimo moje hiše in po moji standardni kolesarski turi (res pa v Žejah jaz zavijem desno še na Trojico, proga je šla pa levo v spust) sem šel malce poslikat in preveriti kako profesionalci speljejo klanc, ki mene vedno kar precej zadiha. No, pomirjen sem ugotovil, da tudi marsikateri od njih, kar dobro dihajo v tisti klanec. In, ker vozijo od 5 do 12 krogov, se v zadnjih krogi najdejo tudi manj pripravljeni posamezniki, ki nič kaj hitreje ne peljejo. No, v resnici se seveda nima kaj za primerjat z njimi, ki so skupaj z biciklom in dvema polnima bidonoma še vedno 2x lažji od mene brez bicikla.

[Read more →]

Zimske radosti

Glede na poročila iz ostalih koncev Slovenije, smo jo pri nas zelo dobro odnesli. Elektrike nam je zmanjkalo le za cirka dve uri, ledeni dež je sicer okoval drevesa, ampak naše jablane, sliva in češnja izgledajo, da bodo prenesla to dodatno težo. Sem se pa danes odpravil malce v gozd pogledat, kaj se je zgodilo tam, in prizor je milo rečeno žalosten.

Kar veliko dreves ni preživelo. Res pa je, da se je to v zgodovini tega gozda že velikokrat zgodilo, in bodo pač pognala nova. Na nek način gre za naravno evolucijo. Močnejši preživi. Kruto a resnično.

[Read more →]

O kickstarter podprtem projektu, open developmentu, pa i šire – Leikr

Verjetno ni nobena skrivnost, da sem malce mahnjen na GPS naprave. Lokacijske storitve so izjemno uporabne in pri izkoriščenosti le teh še nismo niti približno pri koncu. Še marsikaj se bo na tem področju zgodilo v prihodnje. Imel sem Garmin Forerunner 305, ki mi je kar dolgo služil, na koncu pa so odpovedale tipke. Konkretno, guma čez tipke je več ali manj preperela. Nato sem presedlal na Garmin 310XT, ki mi še vedno dobro služi, čeprav imam občutek, da bo čez kakšno leto ali dve podlegel istemu sindromu. Se pravi je življenska doba teh ur kakšne 3-4 leta.

Ko pa sem videl na kickstarterju danski projekt GPS ure, ki naj bi vsebovala tudi barvni zaslon in zemljevide, Leikr, se nisem mogel upreti. Tudi zaradi podpiranja koncepta skupinskega financiranja, sem se odločil z 279$ podpreti projekt, za kar sem pa v zameno dobil en primerek ure.

Projekt ni šel po planu. In ura je bila dobavljena s par mesečno zamudo. Moram priznati, da me na prvi pogled ni preveč pritegnila, ali pa sem sam bil prezaseden, tako da tole oceno pišem šele sedaj, par mesecev kasneje.

[Read more →]

Quitters never win

Glede na pozno zimo (kako smešno je to po tem zadnjem tednu) niti ni čudno, da sem šele danes uspel zvoziti prvo malce večjo kolesarsko turo. Ker nisem prav veliko vozil zadnje čase, se mi sanjalo ni, kaj lahko pričakujem, zato sem si zadal Črnivec čez Snovik in Belo peč z mislijo, da potegnam na Veliko Planino, če bo šlo. Če ne, pa ne.

Lepi pogledi se odpirajo na tej poti

Tale Črnivec iz Snovika čez Belo peč sem enkrat že vozil. In v mislih mi je ostal položnejši, kot sem ga peljal danes :-)) No, morda je temu pripomoglo dejstvo, da me je hčerka poklicala ravno sredi najboljstrmega dela (zanimalo jo je kje je daljinc za TV). Ampak ker je na tistem delu kjer je naklon >15% asfalt, tudi ni panike. Pač goniš. Zato pa je bicikel.

Zaradi neurja pred leti je kar precej "čisto"

[Read more →]

Supporting Marko Baloh for RAAM 2013

Marko Baloh se bo tudi letos udeležil ene najzahtevnejših dirk na svetu. Race across Amerika - RAAM 2013. Dirka poteka v enem kosu, od mesta pacifičke obale v Oceanside, Kalifornija do atlatske obale v Annapolisu, Maryland.

RAAM je v Sloveniji znan predvsem po petih zmagah žal že pokojnega Jureta Robiča.

Sodelovanje na takšni dirki je nedvomno izjemno zahtevno ne le za kolesarja, njegovo telo in psiho, temveč tudi denarnico. Tako kot pred dvemi leti sem se tudi letos odločil, da pomagam po svojih močeh, in prevzel pokroviteljstvo nad časovno postajo 17, South Fork, CO. Gre za najvišjo časovno postajo na letošnjem RAAMu na višini 2492 metrov.

Veš o pokroviteljstvu si preberite na spletnih straneh Marka Baloha. Upam, da se vas bi čim več odločilo podpreti njegov projekt!

Ponovitev Krvavca (Zvoh)

Turo sem odpeljal že lani, sem se pa letos odločil za obratno smer. Da sprobam še klanec iz Cerkelj gor, ker na spustu lani se mi je zdel kar ubijalski. Tako, da sem do Cerkel odpeljal lepo po dolini, potem pa, kot bi se lepo reklo, direkt v žilo.

Ma v bistvu niti ni bilo tako hudo. Ja je klanec, ampak je šlo. Seveda me je vmes prehitelo kar nekaj kolesarjev, pa tudi tekačica na rolkah in prometa je bilo kar ok. Še največji problem je pa seveda psiha. Štartaš na 500 nadmorske, veš da te čaka še 1400 višincev. GPS pa se tako počasi vzpenja. No, ampak tega sem že vajen. Tale GPS, delan za ameriško mornarico, ki jo bolj kot nadmorska višina zanima podmorska globina, ima z tem pač probleme. In potem goniš v 10% klanec, GPS višina pa z vsakim metrom manjša. Ampak na dolgi rok, se tudi to uravna.


[Read more →]

Moj prvi triatlon

Glavna motivacija za mojo prvo udeležbo na triatlonu je bila nenavadna, da ne rečem ne športna. Belokranjski optimisti – za katere sem nastopil, so namreč obljubljali odojka, za to se pa splača preplavati 200m, prekolesariti 10km in preteči 4km. No, povabil me je v bistvu sošolec iz srednje šole, in ker sem pač belokranjec, 5. belokranjskega triatlona, pač ni šlo zamuditi, čeravno sicer nisem prav velik navdušenec nad množičnimi športnimi prireditvami.

Triatlon sam so oglaševali kot “za vsakogar”. Se pravi rekreativna prireditev. Na kateri nastopajo sicer tudi registrirani triatlon tekmovalci, pa tudi za neko policijsko prvenstvo ipd… Tako da gre za toliko rekreativno prireditev kot recimo Maraton Franja, no morda malce manj. Kar pomeni, da je cirka 1/3 udeležencev imelo prave triatlonske drese najmanj 2/3 pa je kolesarilo na specialkah. No, preostali pa smo bili verjento res rekreativci :-)))

[Read more →]

Dvodnevno kolesarjenje – Soriška, Pokljuka, Ljubelj

Prvi prost avgustovski vikend (prost se seveda nanaša na punce in ne službo) sem izkoristil za kolesarjenje. Lanski kolesarski izlet v Bohinj mi je bil kar všeč, zato sem se ga odločil ponoviti, vendar po malce drugačni poti. Ubral sem jo čez Soriško planino, da spoznam še ta klanec. Do začetka glavnega vzpona na Soriško pač goniš in goniš. V lokalni trgovinici v zadnji vasi sem se malce okrepčal, nato pa naprej.

Na odcepu sem naletel na skupino čehov, ki so očitno spoznavali radosti Slovenskega kolesarjenja. Iz njihovih obrazov je bilo za razbrati, da vedo kaj jih čaka. Verjento precej bolje, kot jaz. Sam vzpon ni nič posebnega. Pač, gonjenje v hrib. Strmina sprejemljiva. Asfalt večinoma dober. Ob dviganju se seveda pojavljajo čedalje lepši razgledi.

Na vrhu se razen za malce slikanja nisem ustavljal, in sem kar hitro nadaljeval s spustom. Bohinjsko jezero nekje v dolini je obetalo primerno ohladitev, saj sem se vzpenjal nekako iz južne strani, na lep sončen avgustovski dan. V bistvu je z tem že vse povedano glede vremenskih oz. vročinskih razmer. Seveda je bilo na vrhu malce hladneje, ampak ja, bilo je vroče. Spust krasen.

[Read more →]

Etna z biciklom

Letošnjo turo okoli Italije z avtodomom, sem izkoristil tudi za kolesarski vzpon na Etno. Etna je s svojimi 3000 metri prav gotovo zanimiv cilj, čeravno sem bil prepričan, da je cesta le do malce pod 2000  mnm, za naprej, pa nekako nisem našel podatkov. Bomo videli, sem si rekel.

Avtodom smo parkirali v Giardini-naxos pri bolj znani Taormini. Prav veliko poti nisem načrtoval. Na listek sem si napisal par referenčnih krajev, in to je bilo to. Chianchitta, Fiumefreddo, Mascali, Giarre, Santa Venera in Zafferana Etnea. V slednji sem dokupil malce pijače, 3x pollitrski isostar (ali nekaj podobnega), se okrepčal s sladoledom. [Read more →]

Sv. Primož nad Kamnikom

V pomankanju drugih idej, predvsem se mi pa ni dalo nikamor z avtom, pa tudi prav daleč z biciklom ne, sem se v soboto odpravil do Sv. Primoža nad Kamnikom. Do Stahovice je asfalt, nat pa se začne kar strm vzpon, ki je prvih par 100 metrov na novo asfaltiran, nato pa po lepi gozdni poti gor. Zadnji del ne gre več za lepo gozdno pot, ampak samo še gozdno pot. Ta del vzpona, in pa celoten spust si lahko ogledate na videu.


Čisti zaključek je smotan. Dve štengici, pa še mehak pesek so nasuli, tako da mi je lepo zdrsnilo in sem moral sestopiti. Mislim, kot da že pred tem ni bilo dovolj zahtevno, so šli še pesek nasuvat.

[Read more →]