Že lani, ko sem vzpon na Krvavec zaključil pri RTV oddajniku (1750 mnm), sem sklenil, da se bom vrnil n nadaljeval do Zvoha (1965 mnm). Danes sva s P. to tudi realizirala. Od Mengša proti Kamniku in nato vzpon na Šenturško goro, malce počitka ob vožnji po pobočju, nato pa do Ambroža in naprej do konca asfalta. Potem pa po makadamu do zgornje postaje gondole, pa na plažo, mimo oddajnika do sedla. Potem se pa počasi že začne tlakovana pot na Zvoh, ki pa je nisem zvozil. Sem šel kar lepo peš. Gor in dol. Namreč tudi dol se nisem upal voziti.

Na vrh so pritekli tudi smučarski tekači (brez smuči), ki pač tako trenirajo poleti. Vreme je bilo mrzlo, tako da sem se že za vzpon ob koncu asfalta oblekel, pa še me je občasno mrazilo. Na vrhu je bilo sicer megleno, sonce se je nekaj trudilo, vendar ni uspelo, zato sem se kar kmalu pobral dol.

Malce naprej od oddajnika je sicer postavljena tabla, ki prepoveduje vožnjo naprej tudi biciklom. Me prav zanima, kaj zakonodaja pravi o tem. Se mi zdi pa malce neumno, da se prepoveduje vožnja po poti, kjer je narava sicer obremenjena z turizmom, zasneževanjem ipd…

Spust je bil kar ok, čeprav nisem nič kaj vesel, da sem 3x se znašel v “situaciji”. Brez posledic, kriva pa majhna nepozornost. Ker je bilo dokaj mrzlo, nisem niti vse vode popil. V bistvu niti jedel nisem nič, le 4 isostar raztopljene tabletke popil na vzponu.

Prometa niti ni bilo veliko. Še največ kolesarjev, športnih dirkačev pa ni bilo pretirano. So pa kmetje kar popravili svoj vozni park. BMW X5 ipd… so v bistvu minimum.

Za konec pa sem zavil še na Mengeško kočo. Ne ravno prav hitro, ampak zanesljivo.

Garmin statistika pravi: malce več kot 80 km, 6 ur in 40 minut, 5700 kcal, povprečni srčni utrip 114 bpm (še veiko rezerve :-)), višincev pa ene 2500. Imam pa Garmina malce čudno nastavljenega, ker si ni celotne trase zapomnil točo po točko. Zato pa je drugi gps zabeležil tole na gps-race.com.