Entries Tagged as 'kolesarski vzpon'

Quitters never win

Glede na pozno zimo (kako smešno je to po tem zadnjem tednu) niti ni čudno, da sem šele danes uspel zvoziti prvo malce večjo kolesarsko turo. Ker nisem prav veliko vozil zadnje čase, se mi sanjalo ni, kaj lahko pričakujem, zato sem si zadal Črnivec čez Snovik in Belo peč z mislijo, da potegnam na Veliko Planino, če bo šlo. Če ne, pa ne.

Lepi pogledi se odpirajo na tej poti

Tale Črnivec iz Snovika čez Belo peč sem enkrat že vozil. In v mislih mi je ostal položnejši, kot sem ga peljal danes :-)) No, morda je temu pripomoglo dejstvo, da me je hčerka poklicala ravno sredi najboljstrmega dela (zanimalo jo je kje je daljinc za TV). Ampak ker je na tistem delu kjer je naklon >15% asfalt, tudi ni panike. Pač goniš. Zato pa je bicikel.

Zaradi neurja pred leti je kar precej "čisto"

[Read more →]

Z biciklom na Mangrtsko sedlo

Cesta na Mangrtsko sedlo se dvigne do višine 2072m nad morjem, in je tako najvišje ležeča cesta v Sloveniji. Je v celoti asfaltirana, na vrhu pa krožno speljana, tako da ni težav z obračanjem. S sedla je lep razgled naokoli, še posebej pa na sam Mangrt. Če štartamo iz Loga pod Mangrtom, imamo do vrha cirka 1300 višinskih metrov, ki jih prevozimo v cirka 15 km. Kar pomeni povprečen naklon nad 8%. Delno je le ta tudi več kot 15%, v glavnem pa je cesta speljana zelo enakomerno. Vzpon nam popestrijo tuneli in prekrasni razgledi.

[Read more →]

Trojane in Čemšeniška planina

Za današnjo turo sem izbral najprej na Trojane, pa ne lepo ponajbližji poti, ampak po stranskih cestah in gozdu. Rafolče, Preserje pri Zlatem polju, Zlato polje, Češnjice in Gabrje pod Špikom. Tam gremo mimo velike kmetije v gozd, potem pa kar naprej in desno čez travnik. Te poti Google maps pač ne pozna, ampak sem že pred leti tukaj mimo vozil, in sem vedel da gre. Sploh, ker je na koncu googlove ceste tale znak, kjer lepo piše Trojane.

Do Trojan je potem še predvsem spust, lep gozni makedam, le glinaste golobe vmes streljajo. V bistvu streljajo ravno proti cesti, po kateri sem se peljal, ampak upam da vedo, kaj počnejo. Na Trojanah sem pojedel en krof, napolnil zaloge vode in naprej.

[Read more →]

Na Krvavec (Zvoh, 1965 mnm)

Že lani, ko sem vzpon na Krvavec zaključil pri RTV oddajniku (1750 mnm), sem sklenil, da se bom vrnil n nadaljeval do Zvoha (1965 mnm). Danes sva s P. to tudi realizirala. Od Mengša proti Kamniku in nato vzpon na Šenturško goro, malce počitka ob vožnji po pobočju, nato pa do Ambroža in naprej do konca asfalta. Potem pa po makadamu do zgornje postaje gondole, pa na plažo, mimo oddajnika do sedla. Potem se pa počasi že začne tlakovana pot na Zvoh, ki pa je nisem zvozil. Sem šel kar lepo peš. Gor in dol. Namreč tudi dol se nisem upal voziti.

Na vrh so pritekli tudi smučarski tekači (brez smuči), ki pač tako trenirajo poleti. Vreme je bilo mrzlo, tako da sem se že za vzpon ob koncu asfalta oblekel, pa še me je občasno mrazilo. Na vrhu je bilo sicer megleno, sonce se je nekaj trudilo, vendar ni uspelo, zato sem se kar kmalu pobral dol.

Malce naprej od oddajnika je sicer postavljena tabla, ki prepoveduje vožnjo naprej tudi biciklom. Me prav zanima, kaj zakonodaja pravi o tem. Se mi zdi pa malce neumno, da se prepoveduje vožnja po poti, kjer je narava sicer obremenjena z turizmom, zasneževanjem ipd…

Spust je bil kar ok, čeprav nisem nič kaj vesel, da sem 3x se znašel v “situaciji”. Brez posledic, kriva pa majhna nepozornost. Ker je bilo dokaj mrzlo, nisem niti vse vode popil. V bistvu niti jedel nisem nič, le 4 isostar raztopljene tabletke popil na vzponu.

[Read more →]

Menina planina z biciklom – 1453 mnm

Po včerajšnjem bolj laganem izletu (do Zbiljskega jezera) sem danes izbral Menino planino, kjer še nisem bil. Nisem želel preveč komplicirat, zato sem šel tja, kamor me je pač poslal bikeroutetoaster. Nazaj sem pa planiral na drugo stran. Menina planina je namreč hrib med Tuhinjsko in Gornjegrajsko dolino. Vzpon sem tako naredil iz Tuhinjske doline, spust pa na Gornjegrajsko. O vzponu ni kaj veliko za povedati. Pri črpalki v vasi Golice v Tuhinjski dolini zaviješ levo in nato v hrib. In pač goniš. Na začetku po asfaltu, po zaključku vasi Okrog pri Motniku pa po makadamu. Prometa je bilo kar nekaj, sam makadam pa se mi je zdel malce trd, čeprav je bila to verjento posledica tega, da sem gume preveč napumpal.

Po cirka 6 km vzpona od črpalke naslednji smerokaz ni ravno najbolj spodbuden. Obljublja še 9km vzpona :-((( Ampak glede na to, da je na višini cirka 1000m, to pomeni, da bo vzpon 4-5% kar ni ravno prehudo. In res se vzpon lepo nadaljuje, vmes je par tudi položnejših odsekov, delno v gozdu kar veliko je pa tudi odprtega, kar sicer pomeni lep razgled, pa tudi direktno sončno obsevanje.

[Read more →]

Nostalgična tura

V teh dneh, ko je nostalgija po, na srečo minulih, časih skorajda uzakonjena, sem se nostalgično odpravil na kolesarsko turo. Toško čelo, sv. Katarina, sv. Jakob, pa potem proti Medvodam.

Pred davnimi leti sem namreč živel na Brilejevi v Ljubljani, in s kolegom sva imela Toško + Katarino za standardno turo. Po pravici povedano se prav veliko več ne spomnim, v romantičnem delu spomina pa so ostali precej krajši in položni klanci, kot sem jih srečal danes :-))

Ni pa recesija prizanesla tudi temu delu Slovenije. Čeprav se ne spomnim prav dobro, ampak definitivno je od tistih dni zraslo gor kar precej novih hiš oziroma bolje rečeno rezidenc.

[Read more →]

Na Kum – 119 km – 1120 m nad morjem

Za današnjo turo sem se odločal med Kumom in partizanskimi Dražgošami. Izbral sem 1220 metrov visok Kum. Večino krivde za to odločitev nosi @janibrajkovic, ker je na twiterju objavil fotko, kolega @pjarc pa je komentiral da gre za Kum. A mi je ostalo kaj drugega, kot da grem pogledat? No kolega @pjarc se je zmotil. Na začetku vspona za na Kum ni znaka za 14% vzpon ampak z 16%. Manjka tudi dopolnilna tabla za 9km, čeravno je vzpona v bistvu res nekaj podobnega, 9,5 km.

IMGP7532

Za mnačrtovanje poti sem uporabil BikeToaster, ter jo prenesel na mojega Garmina. Kako to poteka, sem opisal zadnjič. Poslal me je čez Domžale, kjer mi je pokazal novo varianto poti, med katero sem peljal tudi po stezici med hišami, do Moravč. Nato pa na Kandrše pa do Zagorja ob savi. Tukaj je pa sledil en skokec čez hrib, ki se mi je že ob načrtovanju zdel malce sumljiv, Ampak ker me je s potjo čez Domžale tako prijetno presenetil, sem se mu pustil voditi. In zagrizel v klanec, ki sicer ni bil pretirano dolg, zato pa precej bolj strm. Direkt v žilo, bi rekli narkomani. No, to je tisti hribček pred glavnim vzponom na Kum. Sicer ni bilo krize, ker je bila do tedaj za mano šele 45 km, brez kakšnega resnega vzpona, je bilo pa kar dobro ogrevanje za glavni vzpon.

kum1

Glavni vzpon se začne z obetajočim prometnim znakom, ki obljublja 16% vzpon. In po pravici povedano, upraviči svoj obstoj. Vzpon je kar strm, dolg pa cirka devet km in pol. Ampak počasi in vztrajno pač plezaš in plezaš, saj ti drugo pač ne preostane. Imel sem nekaj težav z menjalnikom, kar je rezultiralo v enem padcu z pripetimi nogami, drugič sem se pa komaj ujel. Tako da sem potem prestavljal precej bolj previdno. Na srečo se pa pri tem nisem udaril.

[Read more →]

Kolesarski dan – 13.6.2010

No, poleg vsem znane tekme med Slovenijo in Alžirijo na svtovnem prvestvu v fuzbalu v Južni Afriki, se danes dogaja tudi veliko na kolesih. Tako profesionalno, kot tudi rekreativno.

Jani Brajkovič, verjento najuspešnejši kolesarski belokranjec, bo danes branil rumeno majico vodilnega na več dnevni dirki Criterium du Dauphine. Ima minuto in 40 sekund prednosti pred Albertom Contadorjem. Dejmo Jani!

Jure Robič še vedno vodi na ultramaratonski dirki čez Ameriko – RAAM 2010. Lani sicer ni zmagal, je pa marsikomu pustil grenak priokus. Upajmo, da bo letos zbral več moči in razuma.Čaka ga še 1666 milj. Še kakšne 4 dni gonjenja. Dejmo Jure!

V Ljubljani in okolici potega Maraton Franja – najmnožičnejša kolesarska prireditev v Sloveniji z več desetletno tradicijo. Vreme jim danes ne bo naklonjeno :-)). Bravo vsi! Še posebej pa za Mateja, Thomasa in Aleša!

Sam sem pa namesto na maraton Franja odšel na Krvavec. Tako sem lahko še pravočasno prišel domov, da si ogledam fuzbal.

PS: O samem Krvavcu pa več kasneje. Sedaj bo počasi treba na fuzbal preklopit.

Na Veliko planino z biciklom

To turo sem imel že dlje časa v načrtu, sedaj pa mi je končno uspelo. Pot do Črnivca sem prepeljal že parkrat, na Veliko planino pa se zavije kakšnih 500 metrov pred vrhom, smer Kranjski Rak oziroma proti Lučam. Sam sem sicer pred zavojem odpeljal še do vrha Črnivca (902m) čisto zaradi statistike. Pot naprej je najprej asfalt, večinoma ne pretirano strmo, nato pa pri Volovljeku zapeljemo na makadam in proti Veliki planini.

velika planina

In potem pač plezaš. Prometa je bilo kar nekaj. Sam sem peljal po v naprej začrtani poti, morda se da kje boljše odvoziti, ali pač ne. Sem pa vmes naletel na par tudi bolj smotanih delov, predvsem zaradi večjih kamnov in neutrjene podlage. Pot je izgleda prvestveno namenjena kravam in peščcem, ter pogojno pozimi ratrakom. Ta po kateri sem jaz vozil. Morda je še kje kakšna boljša.

Krave me med vožnjo niso motile, pač pa toliko bolj muhe. Ne pomnim, kdaj sem imel toliko spremljevalcev kot danes. Jasno, v hrib so me lahko sledile. Na spustu pač ne. Tam sem jih pač jaz dohiteval, in po dveh kamikaze posikusih, sem se naučil držati usta zaprta. Beljakovine so sicer ok za telo, ampak vseeno jih imam raje v kakšni manj leteči obliki.

IMGP7221

[Read more →]

Kobariški stol (1673m) z biciklom

Ker smo kampirali ob Nadiži, mi je petek in soboto bližnji Stol s svojimi serpetinami delal skomine. In, ker sem bicikel imel s sabo odločitev ni bila ravno težka. Pa čeprav mi je od opreme poleg bicikla manjkalo malodane vse, kolesarski čevlji, ćelada, hlače, majica in predvsem rokavice. Ampak saj je bicikel dovolj. In dva bidona vode (isostar sem tudi pozabil) pa 2 x milky way.

stol

O vzponu ni kaj veliko za povedati. Goniš v hrib. Praktično neprestano.Najprej od Podbele do Borjana in nato naprej do Sedla. Nato se pa lep asfalt zaključi in zavijem desno proti Stolu (lepo označeno). Sam makadamski kolovoz po pobočju je različen. Ne preveč strm, podlaga pa vse od trde, do zelo mehke. Tu pa tam tudi precej grob gramoz z že malce neugodno velikimi kamni. V bistvu zelo lepo speljano, in komot se gre lahko tudi z avtomobilom, če vam ga le ni preveč škoda.

[Read more →]