Slikanje s polarizacijskim filtrom
Nisem čisto prepričan, ampak mislim da smo se s polarizacijo svetlobe, srečali že pri fiziki v osnovni šoli. Ali pa če je bila srednja, niti ni bistveno. Teorija je dokaj enostavna. Svetloba je valovanje, ki niha v več ravninah. Skratka valovi gredo gor-dol, levo-desno, in pa tudi v vseh vmesnih kotih. Predstavljajte si, da primete vrv in pač delate valove. Lahko jih delate tako da premikate roko gor-dol, ali pa levo-desno.
In polarizacijski filter, spusti čez le svetlobo, ki niha v določeni ravnini. No ni čisto tako, spusti vso svetlobo, ki niha v določeni ravnini, praktično nič pa tiste, ki niha v pravokotni ravnini, ter delno tiste vmes. Ta dokaj suhoparna fizikalna teorija pa ima čisto praktične fotografske posledice. Je že tako, da se sončni žarki od vode ravno tako odbijajo polarizirani. In s primerno usmerjenim polarizacijskim filtrom, lahko te odbite žarke, če seveda želimo, odstranimo.
Poglejmo par parov slik. Posnete so druga za drugo, z enakimi nastavitvami fotoaparata, vendar polarizaciskim filtrom obrnjenim za približno 90 kotnih stopinj.
Ni pa edini efekt primerno usmerjenega polarizacijskega filtra da ni več bleščanja, ampak posledično, ker pač ni močne odbite svetlobe, pridejo druge barve precej bolj do izraza.