Entries Tagged as 'smučanje'

Slovenska smučišča

Navkljub relativno slabim snežnim razmeram, sem letos obiskal že tri slovenska smučišča. Za novo letne praznike sem bil na Rogli, v petek na nočni v Kranjski gori in danes na Krvavcu. Snega ni nikjer v izobilju, ga pa zelo dobro delajo, kar v bistvu pomeni da je povsod dokaj trda podlaga. V Kranjski gori sem prvič doživel, da sta za nočno smuko delali obe sedežnici, tako Dolenčev rut kot Kekec, pa tudi tisa vlečnica vmes.

Na Krvavcu je bilo sicer lepo vreme, ampak sneg pa slabši kot v Kranjski gori. In potem tam, kjer je bilo bolj ledeno, očitno še posipavajo s šodrom, da ja ne bi šlo prehitro, al kako.

[Read more →]

Leto 2011 v gibanju

No, pa poglejmo kako je izgledalo gibalno leto 2011 zame. Podatki so v glavnem iz Garmin Sport Trackerja, kamor več ali manj vestno beležim moje ture, ker to pač Garmin ura dela sama. Lahko pa da je kdaj kaj izpadlo, ampak večina je zabeležena. Sem pa upokojil prejšnjo garmin uro in nabavil novo – Forerunner 310XT.

Številka v oklepaju pomeni, kolikokrat sem podobno aktivnost opravil leta 2009, za 2010 pa izgleda nisem naredil obračuna. Morda ga še bom, saj imam vse zabeleženo.

  • Zabeležil sem 18 smučarskih dni (8) par polnih, par pa večernih, ki pa so toliko bolj intenzivni.
  • 50x (46x) sem se z biciklom povzpel na Dobeno, po raznih poteh, potem pa večkrat nadaljeval na Rašico, pa še na Mengeško kočo. Ali pa dodal še par dodatnih km. V glavnem gre pa za popoldanske vzpone, ker za takšno turo rabim min 1 uro, max pa kakšne tri, če grem dovolj naokoli.
  • Odpeljal sem še 18 krajših kolesarskih tur, kar vključuje recimo vožnjo v službo (20km), na sv. Trojico, ali pa družinsko kolesarjenje v Bohinju.
  • In pa 18 daljših kolesarskih tur – nad 50 km (14 morda so nekatere bile krajše) med njimi tradicionalna v Črnomelj, Kandrše – Trojane (večkrat), Vršič, Črnivec, Krvavec (Zvoh)Menina planina, v Bohinj, Čemšeniška planina, Mangrtso sedlo, Kamniška bistrica in vrhunec – Trasa maratona Alpe.
  • 16x sem odšel peš na sprehod ali pohod (4x) – od bližnjega gozda, pa do vzpna na Stol, Lisco, sprehod do Slapa Peričnik, ….
  • 15x (14x) sem odtekel tekaški trening, tipično kakšnih 5 km.
  • 18x sem se potil na sobnem biciklu (11x).

Vse skupaj to pomeni 153 gibalnih dni. Več verjento ne gre. Ali pač. Bomo videli. Vsekakor me je pri teku ovirala poškodba noge, ker še kar čutim neke bolečine v predelu ahilove tetive in se kar pazim, da ne bi pretiraval. Verjento pa lahko kar veliko naredim na intenzivnosti ukvarjanja s športom. Se pravi, pojačam kakšno od aktivnosti.

Logično vprašanje ob tem je, koliko sem shujšal. Nič! Zero! Null! Njente! Toliko v motivacijo vsem, ki želite shujšati z več gibanja. Ne gre. Enostavno je treba manj žret. Kar pač meni očitno ne ratuje najbolje.

Leto 2011 v fotkah

Evo, tako je izgledalo moje leto 2011 v fotkah:

Snežni gradovi pod Peco - Obiskali smo deželo Kralja Matjaža, kjer vsako leto organizirajo izdelavo skulptur iz snega.

Dobeno - Leta 2011 sem se prvič povzpel na Dobeno že 5. februarja.

[Read more →]

Zaključek smučarske sezone na Krvavcu

Smučarska sezona se nezadržno bliža koncu, in ker se nam ni dalo voziti do Avstrije smo danes odšli na Krvavec – slovensko naj smučišče. Na Krvavcu nisem bil že par let, morda pet, morda celo deset, če seveda odštejem lanski kolesarski vzpon na Krvavec. In moram priznati, da se je kar nekaj spremenilo. Namesto ene dvosede je sedaj štiriseda, namesto druge pa moderna šestseda, ki nas odpelje na Vrh Krvavca.

Mislim da so tudi razširili večino prog, da so se nekatere posedle, je pa verjetno le moj občutek :-)))

Pogledano na malce drug način pa to pomeni, da premorejo eno moderno napravo, eno novejšo, ostalo je pa ena velika žalost. Počasno pa še dobro te lahko udari tam nekam pod kolena, če se ne pripraviš kot je treba. In potem naslednjič le čakaš ali ti bo tokrat uspelo ali boš spet dobil nov udarec.

Da se ob takšni ponudbi nekdo potem sklicuje na spremembe počitniških terminov, ker ni smučarjev, kaže le na to, da samozaverovani sami vase, odgovorni še niso obiskali kakšnega bližnjega smučišča v Avstriji ali Italiji. Ne bi jim škodilo. Morda bi jim pomagalo razumeti, da za blizu 100 EUR, kolikor stane družinsko smučanje na Krvavcu za en dan, pričakujemo malce več, kot lep razgled in eno moderno napravo.

Smučanje na Kopaoniku

V bistvu nisem točno vedel, v kaj se spuščam z odločitvijo, da gremo letos smučat na Kopaonik, Srbija. Na webu imajo sicer napisano kakšne vse naprave imao in koliko prog, vendar je to Balkan, in je bolje biti previden.


Pri oceni mi tudi nagaja vreme, ker je do sedaj praktično vse dni snežilo, ne preveč pa vseeno. Pogosto je bilo megleno, čeravno oboje ni preveč motilo pri smučanju. Ker megla je bila tipično par 100 metrov proge, sneg pa rahel. Ni pa bilo razgleda, tako da ne dojameš vseh razsežnosti, pa tudi navigacija je malce problematična.

Naprave so različne. Od moderne 6 sedežnice do starinske dvosede, ki gre tako počasi, da bi lako vmes komot pomalical. In karte so RFID, kar na slovenskih smučiščih nekako še ni standard.

Same proge so označene tukajšnjemu znanju smučanja primerno. Navajeni alpskih smučišc bodo lahko razočarani. Tukajšnja modra proga, je alpska zelena (*), tukajšnja rdeča ustreza našim modrim in tukajšna črna, je rdeča. Res pa kar nekaj črnih in rdečih prog ni delovalo, tako da morda bi tam bilo kaj drugače, čeravno močno dvomim.


Ne glede na vse, tako vreme kot nekatere počasnejše naprave in tudi bolj položne terene, pa sem vseeno v enem dnevu nasmučal skoraj 80km, od tega kar nekaj z ženo. Kar pomeni, da se vse to niti ni poznalo več kot kakšnih 20%.

Kopaonik je tako primeren za družinsko bolj uživasko smučanje. Piljenje tehnike carvinga. Za tiste bolj zahtevne smučarje, pa to verjetno ne bo primerna izbira.

(*) alpsko zeleno sem si gladko izmislil :-))

Obertauern – 97.54 km

Še malce dlje kot Turracher Höhe se nahaja Obertauern. To smučišče je malce večje od prej omenjenega, tako da ga je v enem dnevu že kar težko, če ne celo nemogoče obdelati v celoti. Sploh, če si kakšne lepše proge privoščimo večkrat.

Uspelo mi je v enem ne čisto polnem dnevu nasmučati dobrih 97 km (vključujoč vožnjo na napravah), kar se mi zdi je moj nov osebni rekord. 6 ur in četrt je to naneslo in slabih 12.000 višnskih metrov. To smučišče žal ne podpira skiline.cc tako, da je vsa statistika iz mojega garmin-a.

[Read more →]

Turracher Höhe – 88.43 km

Turracher Höhe je cirka dve uri vožnje oddaljeno od Ljubljane. Dokaj klasično smučišče, ki se ga v enem dnevu nekako še ne naveličaš :-))) V nedeljo je bilo vreme kar toplo, do 10 stopinj, ni bilo pa pretiranega sonca, in sneg se je kar dobro držal. Na vrhu je sicer kar dobro pihalo, ampak ni bilo moteče.

Garmin mi je pokazal, da sem smučal cirka 6 ur in četrt (ne, nisem prišel točno ob 9:00), presmučal slabih 89 km, naredil cirka 10100 višinskih metrov gor in dol, ter pokuril dobrih 6700 kilokalorij. Temu podatku o kalorijah ne bi ravno verjel, čeravno sem imel na sebi tudi pas za merjenje srčnega utripa.

[Read more →]

Smučišče Gače (Bela)

Smučišče Gače, kot smo ga nekoč imenovali, se dandanes imenuje Smučišče Bela, je na Dolenskem, nad Črmošnjicami, kjer je pred davnimi leti, ko so se po tistih krajih še skrivale princese na Gorjancih pa je strašil hudobni zmaj, tudi bilo smučišče. Gre za manjše smučišče, z eno trosedežnico, enimi sidri, in enimi krožnički. No ja, resnici na ljubo, sta na drugo stran hriba še dve krajši sidrni vlečnici, ki pa sem jih videl delovati zgolj enkrat. Nekje tam okoli izumrtja dinozavrov nazadnje, tako da so morda do dandanes že razpadle.

Je pa smučišče, sploh, če imaste kakšne opravke v tistih koncih, kot nalašč za recimo dopoldansko smučanje. Če je dovolj snega, da se smuča po obeh straneh, na progah tudi ne bo prevelike gneče.

[Read more →]

Kmeti na Pohorju

Danes se je v okviru čarobnega dne lahko nasmučala cela družina za ceno ene karte, če ste se seveda predhodno prijavili. Kar konkretno pomeni, da smo štirje smučali za 29,50 EUR. Brez tega bi odšteli 63,50 EUR več. Glede na napis na karti sem pričakoval, da je sponozor morda kmečka družba, ampak med pokrovitelji je ne najdem.

Scan10001

Nastrgajte si svoj sneg
… bi lahko bil nov reklamni slogan Pohorskega smučišča. Minulo sneženje jim namreč ni prineslo kaj prida snega, zato je bila proga do snežne arene precej ledena, z kupi snega, ki smo si ga smučarji nadrsali. Vse naprave žal niso delovale, tako da smo smučali samo na Bolfenku ne pa tudi na Arehu. Baje se ob ugodnih razmerah da presmučati od enega konca do drugega, ampak  danes to ni šlo. Z avtobusom se mi pa nekako ne vozi. Tudi gondola ni bila uporabna za nič drugega kot se odpeljati gor in dol, ker je bila pač proga do gondolske postaje zaprta.

V bistvu sem bil tokrat drugič na smučanju na Pohorju. Prejšnjič, sem se pa vozil le po Arehu, kjer mi je ostalo v spominu predvsem to, da je bilo treba se kar potruditi, če si želel od ene do druge proge. Očitno je hoja pri pohorcih kar priljubljena.

Sicer pa je bilo na smučišču obilo pešcev in tekačev. Nekateri so šli tudi v hrib, še več pa jih je teklo ali hodilo navzdol. In to ne par njih, ampak bolj par sto. In nič kaj ni izgledalo, da bi bilo organizirano. Zanimivo. Morda nova recesijska moda?

pohorje

Sicer pa sem danes v dobrih šestih urah (cca. 44km – vključujoč vožnjo navzgor na žičnici) presmučal le malce več, kot pred dnevi v dveh urah (cca. 39km) na Starem vrhu. Čemu gre to pripisati bi težko ocenil. Malce družinskemu smučanju, kjer je pač potrebno malce več čakanja, pa kaj malce počasneje odpeljat, delno počasnejšim napravam, zgornja dvosedežnica pa se je itak vsaj 3x ustavila vsako rundo, in pa nekajkrat je bila tudi vrsta kar dolga.

Če torej seštejem snežne razmere, presmučano razdaljo ter naprave, ki so delovale in bile na voljo, je bila plačana cena v bistvu čisto poštena, in karkoli več bi bil čisti nateg.

3 smučišča, 80 km na smučeh v enem dnevu

No, danes sem se pa kar nasmučal. Najprej na San Martino de Castrozza, kjer sta punci imeli tečaj od 10:00 do 12:00 vmes pa sva z M. odsmučala en krog. Potem so punce šle na kosilo, jaz pa sem še malo vijugal naokoli. Po kosilu pa z avtom na Passo Rollo, in še tam malce smučali. Za konec pa še nočna smuka na drugem smučišču v San Martiono de Castrozza.

IMGP6382

Garmin je nameril vsega skupaj cirka 76km, ker pa nisem imel na Passo Rollo ga vključenega od začetka, lahko vse skuapj zaokrožim na 80km. Lahko bi še, ampak ne gre pretiravati :-)))

Seveda to vključuje tako vožnje gor z žičnicami kot tudi samo smučanje. Avto prevoze sem pa izločil.

[Read more →]