Rdeča nit mojega komentiranja Šarceve vlade na #Faktor v prejšnjem letu je bila, da Šarec obvlada komunikacijo, razume kaj želi populus slišati in jim to tudi pove, klasičen populist pač. In takšna vlada lahko vlada, dokler so razmere običajne. Posamezni podsistemi v takšni vladi praviloma stagnirajo, kar pa se ne vidi ravno hitro. Nekaj povsem drugega pa je, če se gospodarska slika obrne, in na vrata potrka gospodarska, ali kakšna druga kriza.

To, da bo kriza prej ko slej prišla, ni nič novega. Gospodarski cikel je stalnica že vrsto desetletij, amplituda pa je okoli 7 let. Včasih malce krajša, včasih daljša. Je pa seveda povsem človeško, da v času debelih krav, nekako ne želimo slišati o prihajajoči krizi. Zato sem se sam pri sebi nekako proti koncu prejšnjega leta odločil, da z prihajajočo krizo pač ne bom več težil.

Continue reading “Pripravljen na krizo?”

Z zavarovanjem je že tako, da se ponavadi ne splača. Razen ko se. Praviloma naj bi si racionalni človek preračunal ali se mu zavarovanje splača. Ampak kako naj si preračunam, če ne vem, koliko stane rentgen v ZDA, koliko helikoptrski prevoz v Kazahstanu, koliko reševanje v Franciji?

No, na slednje sedaj lahko odgovorim, vi si pa preračunate, ali se vam splača recimo turistično zavarovanje recimo pri Vzajemni:

• Reševanje z akijem (bolj prevoz) – 375 EUR
• Prevoz z rešilcem do ambulante – 150 EUR
• Rentgen kolena, pregled pri zdravniku – 200 EUR
• Opornica za koleno, painkilerji – 75 EUR
• Taxi prevoz do apartmaja (Vallorie – Valmeinier) – 55 EUR

Skupaj torej cirka 855 EUR. Ni ravno znesek, ki bi si ga človek želel, ni pa tudi nekaj, zaradi česar bi bankrotiral. In povsem v gabaritih stoškov smučarske vozovnice in najema apartmaja. In večkratno povrne plačano premijo turističnega zavarovanja.

Čisto tako, za občutek. Zvin gležnja v ZDA, brez akija, brez rešilca in brez taxija je bil od oka 2x dražji. Isto na Šri lanki pa 8x cenejše.

Za zavarovanje ponavadi poskrbimo, ko gremo na smučanje v tujino za več dni. Ampak čisto isto nas lahko doleti tudi na dnevnem izletu v bližnjo Avstrijo. Zato je čisto na mestu razmislek o celoletnem zavarovanju.

PS: Nič hujšega nisem imel. Le koleno po padcu in kar glasnem hrsku, ni več želelo ubogati, se pravi držati svoje pozicije. Je rekel zdravnik, da ni nič zlomljeno. Pri čemer dopuščam možnost, da sem bodisi jaz slabo razumel njegovo angleščino, bodisi je že on napačno prevedel. Ker tele francozi so izgleda kar cepljeni proti tujim jezikom.

PPS: Seveda. V primerjavi z helikoptrskim reševanjem je to vse skupaj smešno.

Lepo, da se je Jože P. Damijan vključil v gostilniške debate okoli drugega tira. Na svojem blogu je lepo skopiral utemeljitev za gradnjo drugega tira iz spletnega foruma Financ, kjer eden od komentatorjev plastično predstavi koristi drugega tira. Ampak Jože P. Damijan se tukaj bori s slamnatim možicem. Saj praktično nihče ne nasprotuje gradnji drugega tira. Vprašanje je le, kdo naj v to investicijo investira? Je res država najboljši, in kakor želijo nekateri predstaviti edini možni, investitor, ali se poiščejo druge možnosti. Če gre dejansko za dobro investicijo, potem investitorji ne bi smeli biti problem, sploh ne v času, ko so obrestne mere tudi na dolgi rok že marsikje negativne. Po svetu pa mrgoli raznih pokojninskih in ostalih skladov, ki jih zanimajo varne naložbe. Če pa teh interesentov ni, potem pa je prav, da je tudi država previdna.

Jasno pa je, da bo nekdo, ki gre v takšno investicijo, z njo želel tudi upravljati. Ne pa da zgradi infrastrukturo, potem naj jo pa upravlja mafija, kot pravi naš premier Cerar. In, če je investicija upravičena tudi z državnim upravljanjem (kar želi poudariti JPD) je še toliko bolj upravičena s še boljšim upravljanjem, ki bi jo prinesel res profesionalni upravitelj.

Dejstvo je, čemur pritrjuje tudi JPD oz. forumaš na Financah, več kot gre tovora čez Luko in Slovenijo, več storitev bo opravljenih tukaj, več bo tukaj služb denarja oz. na splošno ustvarjenega BDPja. Drugi tir po nekaterih ocenah lahko prepustnost podvoji, v par deset letih pa Luka te kapacitete zapolni. In dejstvo je, tega pa JPD ne želi priznati, da bo boljše izkoriščenost in več ustvarjenega pretovora, če bo obstajala konkurenca tako na področju Luke kot med tiri. Vse ostalo je spodbujanje monopola, kjer monopolist sicer vleče svojo monopolistično premijo, vendar gre le manjši del te lastniku, se pravi državi, večji pa ponikne v raznih združbah, bolj ali manj legalnih. In ne, za državljane ni vseeno, ali gre ta del državi, ali komu drugemu. In v deležu te monopolne premije, ki zaide tudi k JPDju tiči razlog njegovega gostilniškega pisanja.

Luka Koper, drugi tir in Mariborsko letališče* – in imamo logistični center Evrope, glavno transportno okno Kitajske v Evropo, če ravno želite. Vendar ne z nedoločenim lastništvom, parcialnimi interesi in kvazi samoupravljanjem kjer je vsakemu akterju kratkoročni dobiček glavni cilj, ker je ves čas v strahu, da mu njegovo liziko vzamejo. Vse to pod državno marelo pa pač razcveta ne bo doživelo. Ni ga v zadnjih 20 letih, in ne bo ga v naslednjih.

(*) – ja Maribosrko letališče ni v državni lasti. Lahko pa da bo. Kmalu. Na DUTB.