Lepo, da se je Jože P. Damijan vključil v gostilniške debate okoli drugega tira. Na svojem blogu je lepo skopiral utemeljitev za gradnjo drugega tira iz spletnega foruma Financ, kjer eden od komentatorjev plastično predstavi koristi drugega tira. Ampak Jože P. Damijan se tukaj bori s slamnatim možicem. Saj praktično nihče ne nasprotuje gradnji drugega tira. Vprašanje je le, kdo naj v to investicijo investira? Je res država najboljši, in kakor želijo nekateri predstaviti edini možni, investitor, ali se poiščejo druge možnosti. Če gre dejansko za dobro investicijo, potem investitorji ne bi smeli biti problem, sploh ne v času, ko so obrestne mere tudi na dolgi rok že marsikje negativne. Po svetu pa mrgoli raznih pokojninskih in ostalih skladov, ki jih zanimajo varne naložbe. Če pa teh interesentov ni, potem pa je prav, da je tudi država previdna.
Jasno pa je, da bo nekdo, ki gre v takšno investicijo, z njo želel tudi upravljati. Ne pa da zgradi infrastrukturo, potem naj jo pa upravlja mafija, kot pravi naš premier Cerar. In, če je investicija upravičena tudi z državnim upravljanjem (kar želi poudariti JPD) je še toliko bolj upravičena s še boljšim upravljanjem, ki bi jo prinesel res profesionalni upravitelj.
Dejstvo je, čemur pritrjuje tudi JPD oz. forumaš na Financah, več kot gre tovora čez Luko in Slovenijo, več storitev bo opravljenih tukaj, več bo tukaj služb denarja oz. na splošno ustvarjenega BDPja. Drugi tir po nekaterih ocenah lahko prepustnost podvoji, v par deset letih pa Luka te kapacitete zapolni. In dejstvo je, tega pa JPD ne želi priznati, da bo boljše izkoriščenost in več ustvarjenega pretovora, če bo obstajala konkurenca tako na področju Luke kot med tiri. Vse ostalo je spodbujanje monopola, kjer monopolist sicer vleče svojo monopolistično premijo, vendar gre le manjši del te lastniku, se pravi državi, večji pa ponikne v raznih združbah, bolj ali manj legalnih. In ne, za državljane ni vseeno, ali gre ta del državi, ali komu drugemu. In v deležu te monopolne premije, ki zaide tudi k JPDju tiči razlog njegovega gostilniškega pisanja.
Luka Koper, drugi tir in Mariborsko letališče* – in imamo logistični center Evrope, glavno transportno okno Kitajske v Evropo, če ravno želite. Vendar ne z nedoločenim lastništvom, parcialnimi interesi in kvazi samoupravljanjem kjer je vsakemu akterju kratkoročni dobiček glavni cilj, ker je ves čas v strahu, da mu njegovo liziko vzamejo. Vse to pod državno marelo pa pač razcveta ne bo doživelo. Ni ga v zadnjih 20 letih, in ne bo ga v naslednjih.
(*) – ja Maribosrko letališče ni v državni lasti. Lahko pa da bo. Kmalu. Na DUTB.
Tags: Ekonomija by jeanmark
Comments Off
