Category: Razmišljanja

Ekonomija, Razmišljanja

Ekonomika cepljenja proti gripi

Prvič sem se odločil za cepljenje proti gripi. Cepljenje sem opravil pri svoji zdravnici, no njeni sestri, ker tako pač je to urejeno. Saj, morda se lahko tudi kje drugje, bolj pri roki, samo da za to ne vem. Če kdo ve, pa vljudno vabljen da sporoči v komentarjih.

Cepljenje je za mene, ki nisem rizična kategorija, samoplačniško. 14 EUR. Dovolj malo, da to ne bi terjalo tega zapisa, če ne bi to pomenilo, da kasira sestra, za katero je to očitno dovolj eksotična zadeva, da sprejema le gotovino, in seveda v blagajni nima dovolj, da vrne, če plačaš z bankovcem za 50 EUR. In pa račun. Saj ga lahko pošljem po pošti. Veste, nekaj nam program za izdajo računov ne dela, in imam vedno težave. Sem ji omenil, da računa v bistvu ne rabim, naj FURS kar sam lovi, če misli, da jih tudi nač javni zdravstveni sistem goljufa. Jaz jim zaupam.

No, sedaj pa k ekonomiki.

Že to, da mora sestra zaradi pobiranja samoplačniškega principa izdajati račun, voditi blagajno, verjetno pomeni občuten del tistih 14 EUR. Če pa cepivo dejansko deluje, in vsi upamo da da, potem sem s tem zdravstvenmu sistemu, pa tudi meni, prihranil vsaj dva obiska pri zdravniku, pa še izdajo potrdila o bolniški odsotnosti za delodajalca. Država z nadomestilom za bolniško nima stroškov, vendar, če bi bil recimo na bolniškem 1 teden, bi zaradi znižanja plače, plačal manj prispevkov in to bi bil izpad ZZZS. Heh, pri povprečni plači to znese točno 11,25 EUR. Pri dvokratniku povprečne plače pa 2x več, ali pa če ste na bolniški dva tedna. Aja, pa krvnih preiskav in podobnih stroškov se še dotaknili nismo.

Tudi brez posebnih zapletov, ki pa se pri gripi lahko zgodijo, se torej ZZZSju zelo verjetno bolj splača, da bi nas zastonjsko cepil, kot da dobimo gripo. Mimogrede, kakšna je pa verjetnost, da zboliš za gripo?

S strani delodajalca je računica seveda še bolj v prid morebitnemu plačniku, se pravi delodajalcu, ker poleg izpada dela, mora pač plačati nadomestilo plače. V bistvu po tem, ko to malce preračunaš, mi ni najbolj jasno, kako se ne pojavijo cepilci, ki bi podjetjem ponudili cepljenje zaposlenih (kdor pač želi). Ker trenutno je pri podjetjih verjento največja ovira to, da se pač s tem mora nekdo ukvarjati.

Še najbolj čista računica pa je seveda pri samozaposlenih. Ker tam se delavec pač odloči da se cepi, plača pa delodajalec ;-).

Mimogrede, cepljenje stane 0,5% prispevkov, ki jih od povprečne plače v enem letu plačate ZZZS.

 

 

Ekonomija, Strokovno

Nexo.io – dobra naložba?

V času, ko klasične banke ponujajo zanemarljive obrestne mere, ki morda dosežejo 1% na leto, večinoma so pa bližje 0, Nexo ponuja 8% letni donos. Ker me je par kolegov vprašalo, kaj si mislim o tem, sem malce pogledal in zapisal moje misli o tej fantastični naložbi. Komot sem kaj spregledal, in prosim, da me na to opozorite in bom popravil.

Nexo poleg 8% ponuja tudi možnost zaslužka z njihovim tokenom, na katerega izplačujejo dividende v višini 30% profita. Čeprav gre za različni zadevi se vse skupaj na koncu zreducira na isto vprašanje. Ali ima NEXO delujoč poslovni model, ki lahko generira visoke donose? Ko imamo to razčiščeno pa pride na vrsto vprašanje regulacije, licenc in podobnega.

Continue reading “Nexo.io – dobra naložba?”

Ekonomija, Strokovno

Optimalna bančna storitev

Zveza potrošnikov Slovenije ima na svojih straneh tudi primerjalnik stroškov za osebni bančni račun. Primer takšne primerjave je tukaj.

Kot vidimo nas letni strošek za vodenje računa in provizije za plačilo položnic pride od 31,44 EUR do 183,60 EUR. Strošek dveh kav na mesec se ne zdi prevelik, pa vendarle, kaj sploh dobite za to? Vse vnose plačil opravite sami, ok, če želite, se greste lahko na bančno okence malce pogovoriti s svetovalci, ali kako se dandanes že reče blagajnikom, to je pa tudi vse. Banke pa vaš denar vmes obračajo, in če so pri tem ekstra spretne lahko na ta račun dobijo še kakšno državno dokapitalizacijo.

Continue reading “Optimalna bančna storitev”

Ekonomija

Cena poškodbe na smučišču

Z zavarovanjem je že tako, da se ponavadi ne splača. Razen ko se. Praviloma naj bi si racionalni človek preračunal ali se mu zavarovanje splača. Ampak kako naj si preračunam, če ne vem, koliko stane rentgen v ZDA, koliko helikoptrski prevoz v Kazahstanu, koliko reševanje v Franciji?

No, na slednje sedaj lahko odgovorim, vi si pa preračunate, ali se vam splača recimo turistično zavarovanje recimo pri Vzajemni:

  • Reševanje z akijem (bolj prevoz) – 375 EUR
  • Prevoz z rešilcem do ambulante – 150 EUR
  • Rentgen kolena, pregled pri zdravniku – 200 EUR
  • Opornica za koleno, painkilerji – 75 EUR
  • Taxi prevoz do apartmaja (Vallorie – Valmeinier) – 55 EUR

Skupaj torej cirka 855 EUR. Ni ravno znesek, ki bi si ga človek želel, ni pa tudi nekaj, zaradi česar bi bankrotiral. In povsem v gabaritih stoškov smučarske vozovnice in najema apartmaja. In večkratno povrne plačano premijo turističnega zavarovanja.

Čisto tako, za občutek. Zvin gležnja v ZDA, brez akija, brez rešilca in brez taxija je bil od oka 2x dražji. Isto na Šri lanki pa 8x cenejše.

Za zavarovanje ponavadi poskrbimo, ko gremo na smučanje v tujino za več dni. Ampak čisto isto nas lahko doleti tudi na dnevnem izletu v bližnjo Avstrijo. Zato je čisto na mestu razmislek o celoletnem zavarovanju.

PS: Nič hujšega nisem imel. Le koleno po padcu in kar glasnem hrsku, ni več želelo ubogati, se pravi držati svoje pozicije. Je rekel zdravnik, da ni nič zlomljeno. Pri čemer dopuščam možnost, da sem bodisi jaz slabo razumel njegovo angleščino, bodisi je že on napačno prevedel. Ker tele francozi so izgleda kar cepljeni proti tujim jezikom.

PPS: Seveda. V primerjavi z helikoptrskim reševanjem je to vse skupaj smešno.

Razmišljanja

Pomen 2. januarja za PR stranke

Poteza SMC  o ponovni uvedbi 2. januarja kot dela prostega dne, je bila označena za populistično in nedvomno to tudi je. Vendar še zdaleč ne zato, ker ljudem daje dodaten dela prost dan. Ok, seveda imajo tudi bombončki svoj efekt ampak pri tem konkretnem se bistvo skriva drugje.

Če ste poslušali utemeljitve sta ven sekali dve osnovni izjavi “vrnili bomo krivično odvzeto pravico” in “vrnili bomo, kar je Janez Janša vzel”.

Continue reading “Pomen 2. januarja za PR stranke”

Razmišljanja

Osebni razlogi

Mramor odhaja iz osebnih razlogov. V redu. Spoštujem.

Ampak, če ne pove, kakšni so te osebni razlogi, nekateri mediji navajajo zdravstvene težave, pa tudi sporočilo Cerarja kaže na to, ostaja zadeva v zraku. V končni fazi kaj pa je to takšnega, če zboliš? A te mora biti zato kaj česa sram? Je to kaj nečastnega? Ali je bolezen še vedno tabu tema?

Ali niso pred časom ravno tako iz osebnih razlogov odstopili trije nadzorniki NLB?

Continue reading “Osebni razlogi”

Ekonomija

Jože P. Damijan in gostilniške debate

Lepo, da se je Jože P. Damijan vključil v gostilniške debate okoli drugega tira. Na svojem blogu je lepo skopiral utemeljitev za gradnjo drugega tira iz spletnega foruma Financ, kjer eden od komentatorjev plastično predstavi koristi drugega tira. Ampak Jože P. Damijan se tukaj bori s slamnatim možicem. Saj praktično nihče ne nasprotuje gradnji drugega tira. Vprašanje je le, kdo naj v to investicijo investira? Je res država najboljši, in kakor želijo nekateri predstaviti edini možni, investitor, ali se poiščejo druge možnosti. Če gre dejansko za dobro investicijo, potem investitorji ne bi smeli biti problem, sploh ne v času, ko so obrestne mere tudi na dolgi rok že marsikje negativne. Po svetu pa mrgoli raznih pokojninskih in ostalih skladov, ki jih zanimajo varne naložbe. Če pa teh interesentov ni, potem pa je prav, da je tudi država previdna.

Jasno pa je, da bo nekdo, ki gre v takšno investicijo, z njo želel tudi upravljati. Ne pa da zgradi infrastrukturo, potem naj jo pa upravlja mafija, kot pravi naš premier Cerar. In, če je investicija upravičena tudi z državnim upravljanjem (kar želi poudariti JPD) je še toliko bolj upravičena s še boljšim upravljanjem, ki bi jo prinesel res profesionalni upravitelj.

Dejstvo je, čemur pritrjuje tudi JPD oz. forumaš na Financah, več kot gre tovora čez Luko in Slovenijo, več storitev bo opravljenih tukaj, več bo tukaj služb denarja oz. na splošno ustvarjenega BDPja. Drugi tir po nekaterih ocenah lahko prepustnost podvoji, v par deset letih pa Luka te kapacitete zapolni. In dejstvo je, tega pa JPD ne želi priznati, da bo boljše izkoriščenost in več ustvarjenega pretovora, če bo obstajala konkurenca tako na področju Luke kot med tiri. Vse ostalo je spodbujanje monopola, kjer monopolist sicer vleče svojo monopolistično premijo, vendar gre le manjši del te lastniku, se pravi državi, večji pa ponikne v raznih združbah, bolj ali manj legalnih. In ne, za državljane ni vseeno, ali gre ta del državi, ali komu drugemu. In v deležu te monopolne premije, ki zaide tudi k JPDju tiči razlog njegovega gostilniškega pisanja.

Luka Koper, drugi tir in Mariborsko letališče* – in imamo logistični center Evrope, glavno transportno okno Kitajske v Evropo, če ravno želite. Vendar ne z nedoločenim lastništvom, parcialnimi interesi in kvazi samoupravljanjem kjer je vsakemu akterju kratkoročni dobiček glavni cilj, ker je ves čas v strahu, da mu njegovo liziko vzamejo. Vse to pod državno marelo pa pač razcveta ne bo doživelo. Ni ga v zadnjih 20 letih, in ne bo ga v naslednjih.

(*) – ja Maribosrko letališče ni v državni lasti. Lahko pa da bo. Kmalu. Na DUTB.

Novice, Razmišljanja, Strokovno

Problem Alpina – Admetam

DUTB je Alpini določila novo vodstvo in predpisala (pre)drago svetovanje. Po poročanju medijev, bi lahko sklepali, da gre najamnj za korupcijo, če ne celo kriminal. Ampak ali res? Ali pa je to v bistvu edina možnost?

Alpina ima po moje dve možnosti:

1. Ali imenuje izkušenega managerja, ki ima izkušnje s prestrukturiranjem podjetij pred ali v stečaju. Gre za redko dobrino, ki je v Sloveniji ni na pretek. Če sem natančnejši, poleg Bojana Starmana, bivšega poslanskega kolega, se ne spomnim nikogar drugega. Se ga morda vi?

2. Imenuje poslušno upravo in ji določi svetovalce z referencami.

Za prvo možnost je potrebno imeti pogum. Imenovati človeka, ki je povrh vsega še pred kratkim bil v politiki, in to na strani, ki je prej sedanja opozicija kot sedanja pozicija, je pač tvegano. Ne glede na morebitno zgodovino predlaganega strokovnjaka. Z Bojanom sem se o sanacijskih postopkih kar precej pogovarjal. In ne, ni sprejemal le lahke odločitve. Njegova vizija je bila, da pač vsak delavec mora delati delo, ki dejansko ustvarja dodano vrednost. Kar je v praksi rezultiralo tudi v selitvi režijskih delavcev v proizvodnjo. Kar pomeni stroškovno učinkovitost. Kar ljudje sprejmejo le, ko jim je jasno, da je druga pot stečaj.

Continue reading “Problem Alpina – Admetam”

Ekonomija, Razmišljanja

Kako sem padel na izpitu iz ekonomije

Naša shrambica pod stopnicami je praktična, ima pa takšne mere, da standardno pohištvo ne gre lepo not, ker je pa hkrati stena polna razne napeljave, pa tudi polic ne morem kar našraufat. In tako smo pridobili ponudbo lokalnega mizarja, ki je naračunal 200 EUR, za nekaj takšnega kot vidite na sliki.

Ko primerjaš, kaj dobiš za ta denar recimo v Ikei ali Bauhausu se mi je zdelo veliko. In ker shramba ni ravno prostor, kjer bi imel pretirano število obiskov, sem se odločil da to raje kar sam naredim.

Continue reading “Kako sem padel na izpitu iz ekonomije”

Razmišljanja

Idila

Idila je slovenska grozljivka. Verjento bi šla mimo mene, kot večina slovenskih filmov, če ne bi po radiju naključno srečal pogovor z režiserjem (če se prav spomnim) in takrat sem se odločil, da si jo bom ogledal. Grozljivko. Priznam, pred mnogo leti sem si ogledal kar nekaj grozljivk v kinu, potem pa me je to nekako minilo. No, kakorkoli, včeraj sem našel čas tudi za to grozo.

DOBRO PREMISLITE, ALI ŽELITE BRATI NAPREJ!

Continue reading “Idila”