Poteza SMC  o ponovni uvedbi 2. januarja kot dela prostega dne, je bila označena za populistično in nedvomno to tudi je. Vendar še zdaleč ne zato, ker ljudem daje dodaten dela prost dan. Ok, seveda imajo tudi bombončki svoj efekt ampak pri tem konkretnem se bistvo skriva drugje.

Če ste poslušali utemeljitve sta ven sekali dve osnovni izjavi “vrnili bomo krivično odvzeto pravico” in “vrnili bomo, kar je Janez Janša vzel”.

Ljudje imajo radi, če nekdo popravi “krivico”, ki jim je bila storjena. In to imajo seveda tako radi, da ob tem seveda pozabijo preveriti ali je v resnici sploh šlo za krivico. Miselni proces, ki se sproži pa je, če so popravili eno krivico, bodo pa verjetno še kakšno.

Drugi stavek pa je še pomembnejši, in povezan z prvim jasno sporoča:

• Janez Janša dela krivice.
• Mi krivice odpravljamo.
• Mi smo proti Janezu Janši.

To je pa pomembno zaradi Združene levice, ki vztrajno ponavlja, da med politiko Janeza Janše in Mira Cerarja ni nobene razlike, da torej med njima ni nobene razlike. Taktika ZL je jasna. Bolj kot bodo Cerarja potisnili v desno, bolj bodo skrajni levičarji (kar so) izgledali kot sredinski in tako sprejemljivi širši množici.

Pa tudi sicer ni nič novega, da se slovenske politične stranke namesto z (razvojnimi) politikami pozicionirajo z odnosom do Janeza Janše. Patetično. Ne razvojno. Žalostno. Predvsem pa učinkovito.

Jup, vse skupaj je prefinjen PR, ki bo uspeval toliko časa, dokler ne bo delavec, tisti delavec, ki ga ima še posebej levica zelo rada v svojih besedah, spoznal, da mu država ne more dati ničesar, kar mu ni pred tem vzela, ali pa mu še bo. Z obrestmi.

Pri minimalni plači, gre delavcu 561,46 EUR, državi pa 356,58 EUR se pravi 63%. Pri povprečni plači pa gre delavcu 1039,51 EUR delavcu, državi pa 780,93 EUR, se pravi 75%.

Državi torej daste vsak mesec vsaj 2/3 zasluženega, in ste potem veseli, ker vam vrne, krivično odvzet, dan dopusta. Pa da ne bo pomote, država tudi za ta dan pobere davke in prispevke.

Ali je bil tudi dvig DDVja krivičen? Verjento ne. Alenka Bratušek je vsekakor manj zanimiva, se pravi nevarna, da bi jo označevali za krivično, pa še stroške znižanja, bi tukaj dejansko morala pokriti država, pri prazniku pa pade na pleča delodajalcev.

V post-truth družbi, tudi pravica in krivica več nista objektivni, ampak v službi PRa. Predsednika vlade, predsednika državnega zbora in vladajoče koalicije.

Mimogrede, priporočam v branje v zadnji Sobotni prilogi – Zakaj Slovenija še dolgo ne bo Švica. Saj ne, da bi bilo kaj novega, ali da bi kaj pomagalo, morda pa vseeno, po več desetletjih bo kdaj razvilo kakšen listek ali dva, morda celo prvo jabolko.