Optimalna bančna storitev

Zveza potrošnikov Slovenije ima na svojih straneh tudi primerjalnik stroškov za osebni bančni račun. Primer takšne primerjave je tukaj.

Kot vidimo nas letni strošek za vodenje računa in provizije za plačilo položnic pride od 31,44 EUR do 183,60 EUR. Strošek dveh kav na mesec se ne zdi prevelik, pa vendarle, kaj sploh dobite za to? Vse vnose plačil opravite sami, ok, če želite, se greste lahko na bančno okence malce pogovoriti s svetovalci, ali kako se dandanes že reče blagajnikom, to je pa tudi vse. Banke pa vaš denar vmes obračajo, in če so pri tem ekstra spretne lahko na ta račun dobijo še kakšno državno dokapitalizacijo.

Ok, šalo na stran. Osebno banko rabim zato, da na račun prejemam dohodke, ki jih nato zapravljam z bančnimi nakazili, plačili s kartico in malenkost tudi gotovino iz bankomata. Sem zagovornik restriktivne (osebne) fiskalne politike, in tako sem z negativnim stanjem na računu obračunal kakšno desetletje nazaj (v bistvu je takšno zadolževanje kar drago), trudim se imeti vsaj 6 mesečnih prihodkov v rezervi kreditov pa trenutno nimam.

Verjamem v trg, zato to, da se odločim za boljšo storitev po nićni ceni verjamem da pripomore k splošni družbeni blaginji. Potrošnik s tem, ko kupuje pri ugodnejšem (ne nujno cenejšem) vpliva na to, da se ugodneši krepijo, manj ugodni pa so počasi prisiljeni iskati sovjo priložnost drugje.

V primerjavi z ponudbo slovenskih bank, lahko dodam še 3 tuje ponudbe, katerih skupne lastnosti so:

  • Brez stroško vovdenja računa.
  • Brez nadomestila za e in m storitve.
  • Brez provizij pri bančnih nakazilih.
  • Brez provizij za dvige an bankomatu (preverite pa koliko in kolikokrat, ker vsi imajo neke omejitve).

N26.com

Uporabljam že kar nekaj časa kot moj osnovni račun. Dela super. Za dvige v ne EUR območju kasirajo 1,7%  od dviga na bankomatu, kar je (odvisno od zneska) lahko ugodneje od bank, ki obračunavajo ekstra provizije za dvig v tujini. Kartica je EC/MC debit, uporabna za nakupe preko interneta in v trgovini. Seveda brezstična. Delajo tako trajniki, ki si jih nastavite sami, kot tudi direktne bremenitve (Gen-I, Vzajemna,…) kjer pa je včasih potrebno malce zatežiti, ker tipično imajo njihovi obrazci že pripravljeno polje za račin, ki se začne na SI56… tale se pa začne na DE…

Revolut

Revolut je angleški, ki naj bi ponujal podobno kot zkoraj omenjeni nemci. Imajo pa omejitev za brezplačne dvige na bankomatu do 200 EUR/mesečno, kar se mi ne zdi ravno veliko. Račun imaš lahko v treh valutah spogledujejo se pa tudi z crypto valutami. Sam imam ta račun že kakšno leto ali več, oziroma ga ima hčerka, kamor ji z trajnikom iz prejšnjega računa nakazujem žepnino, sama pa potem uporablja revolut kartico, ki je ravno tako EC/MC debetna.

Poleg prednosti, ki ju prinašata obe omenjeni je glavna slabost neobrestovanje sredstev, ki bi jih radi dali malce na stran. Za rezervo recimo.

Ferratum bank

Malteška banka pa poleg omenjenih prednosti zgoraj omenjenih ponuja tudi varčevalni račun in depozite in to po precej ugodnih obrestnih merah, ki so višje kot v slovenskih bankah. Pri njih sem račun odprl pred kratkim, tako da realnih izkušenj še nimam, piše pa že na njihovi strani da direktnih bremenitev (še) ne podpirajo, kar je lahko komu omejitev. Lahko pa izvedete 4 brezplačne dvige na bankomatu na mesec, kar je dovolj.

Omenjajo pa tudi možnost limita, kar pa me v bistvu niti ne zanima. Ko dobim kartico, pa napišem več še o konkretnih izkušnjah.

Morda se ob tem vprašate, od časa pa banke sploh živijo, če ti ne računajo nič? Enostavno. Vsakič, ko plačate s kartico v trgovini ali gostilni, dobi banka provizijo. Mislim, da okoli pol ali 1 procenta. Če na mesec zapravite 1000 EUR, to pomeni 10 EUR za banko. Kar je pa že na nivoju stroškov mesečnega vodenja pri naših bankah, ki pa poleg tega zaračunavajo še dodatne stroške. So pa te banke tipično “internetne” se pravi nimajo razkošnih poslovnih stavb, kupa okravatenih bančnikov in highheels bančnic. Z nižjimi stroški svojega poslovanja tako nudijo nižje stroške vašega bančnega poslovanja. In pa seveda, obračajo vaš ležeč denar na računu, kar je pač splošna lastnost bank.

V kolikor pa potrebujete dostop do denarja v zneskih, ki presegajo dvige na bankomatu (dvignete pa lahko recimo tudi 1500 EUR v enem kosu), pa si še vedno lahko omislite kakšnega od slovenskih računov, ki imajo oznako “gotovinski”, recimo pri A banki, kamor potem nakažete denar iz svojega računa, in potem dvignete denar na okencu.

Kredit. Stanovanjski kredit. Gotovinjski kredit. Kredit kar tako. Težka bo. Te banke tipično tega ne ponujajo. V tem primeru, boste verjento to morali urediti v kakšni od naših bank, kjer se pa vam splača preveriti ali se vam res pri tisti banki splača tudi odpreti osebni račun, pri čemer vam tipično ponudijo tudi ugodnejšo obrestno mero.

V kolikor razmišljate, da bi si pocenili bančno poslovanje z virtualnim odhodom v tujino, ne pozabite, da morate račun v tujini prijaviti tudi FURSu na obrazcu DR02. Lahko kar preko e-davkov.

Brezplačni račun ni najugodnejša izbora za vsakogar. Nenazadnje sem slišal tudi že mnenje, da želi imeti banko blizu, da se gre lahko v primeru težav “zmenit” osebno. Povsem korektno mnenje. Sam ga sicer ne delim, ampak razumem.

Še poseben dodatek za vse bolj levičarsko nagnjene. Največ boste proti izkoriščevalskim bankam naredili na ta način, da jih zapustite, in račun odprete tam, kjer vam poberejo manj, vašega težko prigaranega denarja. Izogibajte se kreditom in negativnemu stanju na računu. To ni vaša pravica po dodatnem denarju, to je pravica bank, da vas strižejo.

Če pa ste prepričani, da bi to morala urediti država z državno banko, naj vam zaupam, da na ZPS strani častno zadnje mesto, za najdražjo ponudbo v mojem primeru, drži državna NLB.

PS: Če potrebujete invitation za katero od bank, pišite kot komentar. Če ne želite, da bo objavljen, to omenite, in ne bo.

 

Discussion Area - Leave a Comment