Entries Tagged as 'Ekonomija'

Jože P. Damijan in gostilniške debate

Lepo, da se je Jože P. Damijan vključil v gostilniške debate okoli drugega tira. Na svojem blogu je lepo skopiral utemeljitev za gradnjo drugega tira iz spletnega foruma Financ, kjer eden od komentatorjev plastično predstavi koristi drugega tira. Ampak Jože P. Damijan se tukaj bori s slamnatim možicem. Saj praktično nihče ne nasprotuje gradnji drugega tira. Vprašanje je le, kdo naj v to investicijo investira? Je res država najboljši, in kakor želijo nekateri predstaviti edini možni, investitor, ali se poiščejo druge možnosti. Če gre dejansko za dobro investicijo, potem investitorji ne bi smeli biti problem, sploh ne v času, ko so obrestne mere tudi na dolgi rok že marsikje negativne. Po svetu pa mrgoli raznih pokojninskih in ostalih skladov, ki jih zanimajo varne naložbe. Če pa teh interesentov ni, potem pa je prav, da je tudi država previdna.

Jasno pa je, da bo nekdo, ki gre v takšno investicijo, z njo želel tudi upravljati. Ne pa da zgradi infrastrukturo, potem naj jo pa upravlja mafija, kot pravi naš premier Cerar. In, če je investicija upravičena tudi z državnim upravljanjem (kar želi poudariti JPD) je še toliko bolj upravičena s še boljšim upravljanjem, ki bi jo prinesel res profesionalni upravitelj.

Dejstvo je, čemur pritrjuje tudi JPD oz. forumaš na Financah, več kot gre tovora čez Luko in Slovenijo, več storitev bo opravljenih tukaj, več bo tukaj služb denarja oz. na splošno ustvarjenega BDPja. Drugi tir po nekaterih ocenah lahko prepustnost podvoji, v par deset letih pa Luka te kapacitete zapolni. In dejstvo je, tega pa JPD ne želi priznati, da bo boljše izkoriščenost in več ustvarjenega pretovora, če bo obstajala konkurenca tako na področju Luke kot med tiri. Vse ostalo je spodbujanje monopola, kjer monopolist sicer vleče svojo monopolistično premijo, vendar gre le manjši del te lastniku, se pravi državi, večji pa ponikne v raznih združbah, bolj ali manj legalnih. In ne, za državljane ni vseeno, ali gre ta del državi, ali komu drugemu. In v deležu te monopolne premije, ki zaide tudi k JPDju tiči razlog njegovega gostilniškega pisanja.

Luka Koper, drugi tir in Mariborsko letališče* – in imamo logistični center Evrope, glavno transportno okno Kitajske v Evropo, če ravno želite. Vendar ne z nedoločenim lastništvom, parcialnimi interesi in kvazi samoupravljanjem kjer je vsakemu akterju kratkoročni dobiček glavni cilj, ker je ves čas v strahu, da mu njegovo liziko vzamejo. Vse to pod državno marelo pa pač razcveta ne bo doživelo. Ni ga v zadnjih 20 letih, in ne bo ga v naslednjih.

(*) – ja Maribosrko letališče ni v državni lasti. Lahko pa da bo. Kmalu. Na DUTB.

Kako sem padel na izpitu iz ekonomije

Naša shrambica pod stopnicami je praktična, ima pa takšne mere, da standardno pohištvo ne gre lepo not, ker je pa hkrati stena polna razne napeljave, pa tudi polic ne morem kar našraufat. In tako smo pridobili ponudbo lokalnega mizarja, ki je naračunal 200 EUR, za nekaj takšnega kot vidite na sliki.

Ko primerjaš, kaj dobiš za ta denar recimo v Ikei ali Bauhausu se mi je zdelo veliko. In ker shramba ni ravno prostor, kjer bi imel pretirano število obiskov, sem se odločil da to raje kar sam naredim.

[Read more →]

Izvozimo Damjana v Grčijo

Čudežni deček slovenske ekonomije, dr. Jože P. Damijan, je na svojem blogu objavil šokantno ugotovitev, da strukturne reforme na kratek rok nimajo efekta. In, da je edini način, če želi država povečat BDP na kratek rok, da državanekdo začne trošiti več. In da je učinek več trošenja, nekajkrat višji od učinka kakršnhkoli masivnih strukturnih reform,

Če ni to nova najnižja točka našega levičarskega zalepljenca, pa ne vem kaj je. Že od kar so se pojavili prvi znaki recesije se nonstop ponavlja, da strukturne reforme seveda ne dajejo trenutnih rezultatov, ampak srednje do dolgoročno vzpostavljajo ustrezno strukturo gospodarstva in države, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost.

[Read more →]

Slovenski holdingi

Pred dnevi je bil v Financah objavljen članek Kulturniki oddali ponudbo za Mladinsko knjigo Založbo. Saj se spomnimo. MKZ je prešla v last bank (Abanke, NLB, Hypo,…) po stečaju Zvona 2. Konzorcij bank ima 69% delež. Ob prvi napovedi prodaje, so se med, predvsem kulturniškimi, krogi pojavile ideje, da je MKZ več kot podjetje. Da gre za največjo knjižno založbo in distribucijo, tako rekoč kulturni krvni obtok Slovenije.

In ravno zaradi tega sem vesel te akcije kulturnikov (za kar jih označujejo Finance), ki so ustanovili delniško družbo SKUPAJ ZA KNJIGO upravljanje z naložbami d.d. z 26.000 EUR ustanovnega kapitala. Ta denar seveda ne zadošča za nakup MKZ, zato v družbi načrtujejo dokapitalizacijo. Gre za nekaj popolnoma običajnega v razvitem tržnem kapitalizmu, kjer z dobro idejo zbereš denar in jo realiziraš.

[Read more →]

Produktivnost in optimizacija

Slovenija na prebivalca ustvari več kot tretjino manj kot Avstrija. Tako pravi tale tabelica na wikipediji. Seveda država kot takšna nič ne ustvari, ustvarijo njeni prebivalci, delavci. Ampak ta statistika na nivoju državer nekako tudi pomeni, koliko potem lahko zaslužimo, zapravimo si privoščimo. Vendar pustimo te politično-ekonomske zadeve, ki nas kaj hitro pripeljejo v lažno rekurzivno misel, ali je bila prej kura ali jajce, ali je prej kredit ali gospodarska rast.

Na ta razkorak sem se spomnil v četrtek v Kranjski gori. Na oziroma natančneje pred nočnim smučanjem, ko sem v vrsti čakal za nakup smučarske karte. Počasi je šlo. Zelo počasi. In marsikdo v vrsti je nergal nad tem, jaz sem si pa z zanimanjem ogledoval proces prodajalke.

Roka na miško, klik, roka na tipkovnico, par tipk, počakat, roka na miško, klik, roka na tipkovnico, par tipk, počakat, kartico v terminal, počakat, odtipkat na terminal vrednost, počakat, odtrgat listek, roke na tipkovnico, par tipk, prazno karto vstaviti v “tiskalnik”, počakat, in vse skupaj mi izročiti.

In to praktično za vsakega v vrsti enaka procedura. Saj, kdo pa še hodi z drobižem smučat. Čeprav v tem primeru, sem 100% da bi z gotovino opravil hitreje.

Ali se bi to dalo optimizirati?

[Read more →]

Facebook vrednotenje

Po bitki je vedno lahko biti general. Nikakor ne dvomim, da bi bili točno isti ljudje pametni tudi v primeru, če bi facebook zrastel za 100%, ki so pametni sedaj, ko je facebook padel za skoraj 40% od svoje navišje vrednosti (trenutno $28,03, največ pa je bil $45).

Je pa vseeno videti, kako pri tej ceni, ki pomeni tržno kapitalizacijo 60,34 miljard USD, slovenski del facebooka dosega tržno kapitalizacijo slovenskega dela podjetja CME, ki znaša 385,8 miljona USD.

[Read more →]

Kdaj se je smiselno zadolžiti

Se zgodi, da za nakup izdelka ali storitve enostavno nimamo denarja. Banke nam v tem primeru ponujajo raznorazne rešitve, od limita na tekočem računu, do raznih kratkoročnoh in dolgoročnih kreditov. Pa tudi prodajalci marsikdaj ponujajo še posebej (ne)ugodne kredite. Skupaj z spretnim marketingom, so nas že skoraj prepričali, da je kredit naša pravica, nekaj kar je povsem običajno in v bistvu si čuden, če nisi zadolžen.

Prvo pravilo, ki ga je dobro upoštevati je, da naj ročnost kredita nikakor ne presega življenske dobe tistega, kar z njim financiramo. Konkretno: kupiti računalnik na 36 obrokov je zelo vprašljivo, ker se nam zna zgoditi, da nam ta računalnik več ne bo všeč, in bomo želeli novega, še preden ga bomo v celoti odplačali. Sicer prodajalci pogosto to že sami upoštevajo, ampak ne škodi, če smo na to pozorni.

[Read more →]

Odločitev

Z včerajšnjo odločitvijo sveta stranke DLGV sem zadovoljen. Ne sodim sicer med tiste, ki vidijo le enega možnega mandatarja, vse ostalo je za njih izdaja naroda, ampak vseeno bi imel kar nekaj problemov s sabo, če bi moja stranka podprla politiko, ki jo zastopa Janković. Ne zaradi zgodovine. Zaradi prihodnosti!

Kot sem zapisal že pred volitvami, sem mi 100 let stara politika New deal-a, ne zdi primerna za Slovenijo. Ne glede na to, da bi Jankovič baje na koncu pristal na karkoli se že zapiše v koalicijsko pogodbo, to ne odtehta dejstva, da mu očitno takšna pogodba enostavno nič ne pomeni. Da je pomembno, da prideš na oblast, potem bomo pa že kako. Če smo uspeli zadnjih 70 let, bomo pa ja še 4 leta.

[Read more →]

Samo da se meša

Zadnjega decembra leta 2009 je Telekom združil podjetji Najdi.si in Teledat, ter obdržal ime Najdi, informacijske storitve. Logično. Najdi.si je ena najmočnejših blagovnih znamk na internetu v Sloveniji. Nekoč so bili celo na prvem mestu, po merjenju MOSS, trenutno so pa na tretjem in verjetno bodo počasi padali. Ampak vseeno je Najdi molna blagovna znamka, tako da je bilo takratna odločitev o poimenovanju logična.

Ampak glej ga zlomka. Še ne 2 leti po tem dogodku, podjetje sedaj preimenujejo v TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o.

[Read more →]

Zahvala ali graja?

Zamislite si, da tovorite težko torbo od železniške postaje proti domu. K vam pristopi neznanec, in ponudi pomoč. Skupaj nato torbo odneseta dobršen del poti, nato pa se neznanec opraviči in vas znova pusti same z težkim tovorom. Boste jezni nanj, ker vas je pustil same ali boste veseli, ker vam je olajšal del poti? Ali pa ste že itak ves čas nezadovoljni, ker bi to morala urediti država?

Nekaj podobnega si mislim ob nedavnem sporočilu podjetja Žurnal media, ki se je odločil uskladiti stroške s prihodki, ter zaradi tega zmanjšati število zaposlenih oz. bolje rečeno sodelavcev. Mediji so bili polni komentarjev o tem dogodku, izčrpno smo bili obveščeni o številu in stiski odpuščenih. Ali se pa je ob tem kdo spomnil, da so vsi te delavci morali biti nekoč zaposleni, da so bili sedaj lahko odpuščeni? Ali je takrat kakšen medij pozitivno poročal o tem istem podjetju, ki se je odločilo zaposliti toliko in toliko ljudi?

Seveda tistim, ki so izgubili službo ni lahko. Toliko bolj, če so prejšnjo zapustili, da so se zaposlili v Žurnalu. Ampak takrat, ko so se odločili za zaposlitev v Žurnalu so pač sprejeli to tveganje.

Gre pač za naravni krog. Če bi se ljudje le rojevali in ne tudi umirali, bi bil svet že davno prenatrpan. Podobno velja za podjetja. Za razliko od mnogih slovenskih podjetij se je Žurnal v bistvu izkazal. Seveda ne gre, da bi mu ob tem dogodku ploskali. Morda pa vseeno. Če bi slovenski paradni konji, za kar so se pogosto imeli, kot so SCT, Vegrad, Viato & Vektor, Mura,… zmogli toliko poslovnega razuma kot ga je Žurnal, bi morda, čeprav v omejenem obsegu, še vedno poslovali. Odpustili bi manj delavcev, in ne bi delavcev pustili z luknjami v pokojninski blagajni, ki se sicer delajo ob sodelovanju države.

PS: Če kdo najde kakršnokoli povezavo med mano in podjetjem Žurnal media naj mi jo prosim sporoči. Jaz zanjo namreč ne vem.