Entries Tagged as 'Ekonomija'

Produktivnost in optimizacija

Slovenija na prebivalca ustvari več kot tretjino manj kot Avstrija. Tako pravi tale tabelica na wikipediji. Seveda država kot takšna nič ne ustvari, ustvarijo njeni prebivalci, delavci. Ampak ta statistika na nivoju državer nekako tudi pomeni, koliko potem lahko zaslužimo, zapravimo si privoščimo. Vendar pustimo te politično-ekonomske zadeve, ki nas kaj hitro pripeljejo v lažno rekurzivno misel, ali je bila prej kura ali jajce, ali je prej kredit ali gospodarska rast.

Na ta razkorak sem se spomnil v četrtek v Kranjski gori. Na oziroma natančneje pred nočnim smučanjem, ko sem v vrsti čakal za nakup smučarske karte. Počasi je šlo. Zelo počasi. In marsikdo v vrsti je nergal nad tem, jaz sem si pa z zanimanjem ogledoval proces prodajalke.

Roka na miško, klik, roka na tipkovnico, par tipk, počakat, roka na miško, klik, roka na tipkovnico, par tipk, počakat, kartico v terminal, počakat, odtipkat na terminal vrednost, počakat, odtrgat listek, roke na tipkovnico, par tipk, prazno karto vstaviti v “tiskalnik”, počakat, in vse skupaj mi izročiti.

In to praktično za vsakega v vrsti enaka procedura. Saj, kdo pa še hodi z drobižem smučat. Čeprav v tem primeru, sem 100% da bi z gotovino opravil hitreje.

Ali se bi to dalo optimizirati?

[Read more →]

Facebook vrednotenje

Po bitki je vedno lahko biti general. Nikakor ne dvomim, da bi bili točno isti ljudje pametni tudi v primeru, če bi facebook zrastel za 100%, ki so pametni sedaj, ko je facebook padel za skoraj 40% od svoje navišje vrednosti (trenutno $28,03, največ pa je bil $45).

Je pa vseeno videti, kako pri tej ceni, ki pomeni tržno kapitalizacijo 60,34 miljard USD, slovenski del facebooka dosega tržno kapitalizacijo slovenskega dela podjetja CME, ki znaša 385,8 miljona USD.

[Read more →]

Kdaj se je smiselno zadolžiti

Se zgodi, da za nakup izdelka ali storitve enostavno nimamo denarja. Banke nam v tem primeru ponujajo raznorazne rešitve, od limita na tekočem računu, do raznih kratkoročnoh in dolgoročnih kreditov. Pa tudi prodajalci marsikdaj ponujajo še posebej (ne)ugodne kredite. Skupaj z spretnim marketingom, so nas že skoraj prepričali, da je kredit naša pravica, nekaj kar je povsem običajno in v bistvu si čuden, če nisi zadolžen.

Prvo pravilo, ki ga je dobro upoštevati je, da naj ročnost kredita nikakor ne presega življenske dobe tistega, kar z njim financiramo. Konkretno: kupiti računalnik na 36 obrokov je zelo vprašljivo, ker se nam zna zgoditi, da nam ta računalnik več ne bo všeč, in bomo želeli novega, še preden ga bomo v celoti odplačali. Sicer prodajalci pogosto to že sami upoštevajo, ampak ne škodi, če smo na to pozorni.

[Read more →]

Odločitev

Z včerajšnjo odločitvijo sveta stranke DLGV sem zadovoljen. Ne sodim sicer med tiste, ki vidijo le enega možnega mandatarja, vse ostalo je za njih izdaja naroda, ampak vseeno bi imel kar nekaj problemov s sabo, če bi moja stranka podprla politiko, ki jo zastopa Janković. Ne zaradi zgodovine. Zaradi prihodnosti!

Kot sem zapisal že pred volitvami, sem mi 100 let stara politika New deal-a, ne zdi primerna za Slovenijo. Ne glede na to, da bi Jankovič baje na koncu pristal na karkoli se že zapiše v koalicijsko pogodbo, to ne odtehta dejstva, da mu očitno takšna pogodba enostavno nič ne pomeni. Da je pomembno, da prideš na oblast, potem bomo pa že kako. Če smo uspeli zadnjih 70 let, bomo pa ja še 4 leta.

[Read more →]

Samo da se meša

Zadnjega decembra leta 2009 je Telekom združil podjetji Najdi.si in Teledat, ter obdržal ime Najdi, informacijske storitve. Logično. Najdi.si je ena najmočnejših blagovnih znamk na internetu v Sloveniji. Nekoč so bili celo na prvem mestu, po merjenju MOSS, trenutno so pa na tretjem in verjetno bodo počasi padali. Ampak vseeno je Najdi molna blagovna znamka, tako da je bilo takratna odločitev o poimenovanju logična.

Ampak glej ga zlomka. Še ne 2 leti po tem dogodku, podjetje sedaj preimenujejo v TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o.

[Read more →]

Zahvala ali graja?

Zamislite si, da tovorite težko torbo od železniške postaje proti domu. K vam pristopi neznanec, in ponudi pomoč. Skupaj nato torbo odneseta dobršen del poti, nato pa se neznanec opraviči in vas znova pusti same z težkim tovorom. Boste jezni nanj, ker vas je pustil same ali boste veseli, ker vam je olajšal del poti? Ali pa ste že itak ves čas nezadovoljni, ker bi to morala urediti država?

Nekaj podobnega si mislim ob nedavnem sporočilu podjetja Žurnal media, ki se je odločil uskladiti stroške s prihodki, ter zaradi tega zmanjšati število zaposlenih oz. bolje rečeno sodelavcev. Mediji so bili polni komentarjev o tem dogodku, izčrpno smo bili obveščeni o številu in stiski odpuščenih. Ali se pa je ob tem kdo spomnil, da so vsi te delavci morali biti nekoč zaposleni, da so bili sedaj lahko odpuščeni? Ali je takrat kakšen medij pozitivno poročal o tem istem podjetju, ki se je odločilo zaposliti toliko in toliko ljudi?

Seveda tistim, ki so izgubili službo ni lahko. Toliko bolj, če so prejšnjo zapustili, da so se zaposlili v Žurnalu. Ampak takrat, ko so se odločili za zaposlitev v Žurnalu so pač sprejeli to tveganje.

Gre pač za naravni krog. Če bi se ljudje le rojevali in ne tudi umirali, bi bil svet že davno prenatrpan. Podobno velja za podjetja. Za razliko od mnogih slovenskih podjetij se je Žurnal v bistvu izkazal. Seveda ne gre, da bi mu ob tem dogodku ploskali. Morda pa vseeno. Če bi slovenski paradni konji, za kar so se pogosto imeli, kot so SCT, Vegrad, Viato & Vektor, Mura,… zmogli toliko poslovnega razuma kot ga je Žurnal, bi morda, čeprav v omejenem obsegu, še vedno poslovali. Odpustili bi manj delavcev, in ne bi delavcev pustili z luknjami v pokojninski blagajni, ki se sicer delajo ob sodelovanju države.

PS: Če kdo najde kakršnokoli povezavo med mano in podjetjem Žurnal media naj mi jo prosim sporoči. Jaz zanjo namreč ne vem.

Ko bo zmanjkalo mleka

V zadnjih dnevih je bila zelo aktualna zgodba Viator&Vektorja. Podjetje je očitno zašlo v težave in se znašlo pred stečajem. V bistvu nič posebnega. V času zadnje krize se je to zgodilo že kar nekaj podjetjem. Vendar pa me je v tem primeru vseeno malce presenetilo neprestano vpletanje bank v razplet te zgodbe. Mediji so kar naprej poročali “Banke V&V niso odobrile”, “V&V se pogaja z bankami”, “Banek pošiljajo ljudi na ceste” ipd…

Sorry. Banke niso nič krive. Banka pogleda poslovni načrt, če vidi da je trden in je verjetno, da bo tudi banka kaj imela od tega načrt odobri in podpre z denarjem, sicer pač ne. In Viator&Vektor definitivno ni majhno podjetje, ki ne bi, z dobrim poslovnim načrtom, lahko dobilo sredstev tudi v tujini, če recimo doma, zaradi političnih zadev temu ne bi bili naklonjeni. Če pa podjetje trdnega poslovnega načrta nima, pa res niso banke krive.

Sicer pa vsaka čast direktorju. Po poročanju medijev ga ni bilo strah soočati se z delavci. To pač ni ravno pogosto.

[Read more →]

Jemal revnim, da je dajal bogatim – slovenska politika

Adria bo dobila državno pomoč. Neposredno in posredno. Kot posredno tukaj mislim predvsem na želeno preoblikovanje dolgov Adrije pri bankah v lastniške deleže. In to kljub temu, da v zadnjem času neprestano poslušamo, da banke niso primerni lastniki. Zaradi preteklih dogodkov so trenutno kar precejšnji lastniki marsikaterega podjetja, ampak načeloma se banke ukvarjajo s posojanjem denarja in ne upravljanjem podjetij.

In prav gotovo ne bom veliko falil, če ugotovim, da v povprečju premožnejši več uporabljajo letalske prevoze kot manj premožni. Sploh pa se letalski prevozi veliko uporabljajo v poslovne namene. In res ne vem, zakaj je potrebno Adriji pomagati iz integralnega proračuna, v katerega plačujejo revni in bogati, koristi od tega pa bodo imeli predvsem premožnejši.

[Read more →]

Najemnina vs. nakup stanovaja

Finančni periskop poroča (Finančni periskop – Formula za izračun najemnine za stanovanje), da se je Stanovanjski sklad RS odločil oddajati del stanovanj iz svojega sklada, ki jih ne uspe prodati, po 1/300 njihove vrednosti mesečno. Skratka v 25 letih, boste z najemnino plačali ravno toliko, kolikor je vrednost stanovanja.

Seveda tako enostavno ne moremo gledati, ker denarja pač nimate, da bi stanovanje kupili. Zato si ga morate sposoditi. Ponudba NLB kaže, da si lahko, če dobimo dolgoročni stanovanjski kredit po 5% letno, obliznemo vseh 16 prstov.

Zanimivo pa je, da če vzamemo kredit po 5%, bo obrok kredita višji od najemnine stanovanjskega sklada, pa čeprav vzamemo kredit na 30, 50 ali 100 let.

Kredit: 150.000 EUR
Obrestna mera: 5% letno
Doba odplačevanje: 30 let
Mesečni obrok: 795 EUR

Skratka v tem primeru se nam, če nam višina najemnine predstavlja tisti maksimum, kolikor se lahko mesečno stegnemo, bolj splača kot zakreditirati se in stanovanje kupiti.

Če pa se lahko stegnemo malce več, recimo 2x najemnine (pri 150.000 EUR vrednem stanovanju je najemnina 500 EUR, obrok za kredit bi tako bil 1000 EUR), pa bi takšno stanovanje odplačali v slabih 20 letih. Če se stegnemo za eno in pol najemnino pa bomo odplačevali slabih 35 let. Na koncu bomo seveda lastniki, in ne bo več najemnine niti obrokov (vprašanje pa, kako bo z veseljem do življenja).

Imamo pokojninsko reformo

Po dolgem predporodnem obdobju, ki mu bo sedaj z referendumskimi zdrahami sledilo še poporodno obdobje, smo dobili našo najnovejšo reformo.

Kaj nam prinaša? V medijih je bilo predvsem zaslediti povišanje upokojitvene starosti. Na kar so se predvsem sindikati dokaj hrupno odzvali. Kako naj že tako zgarani delavci delaj do 65. leta starosti. O tem ne želim soditi. Lačna vrana siti ne verjame, in v tem kontekstu sem jaz tista sita vrana, ki pač opravlja delo, ki ga bom upam z veseljem opravljal tudi ko se bom bližal upokojitveni starosti.

[Read more →]