Entries Tagged as 'Ekonomija'

SMS kredit – obresti 20000% letno!!!

Da Ferratum ponuja SMS kredite je znano že nekaj časa, očitno jim gre pa kar dobro, saj v zadnjem času vidimo oglase tudi po televiziji. Kadar ste pred plačo “prekratki” –  je njihovo geslo, in s tem je jasno povedano kdo je njihova ciljna publika. Kar sama se ponuja slika slabo plačanega delavca, ki mu limita več ne povečajo, z plačo pa ne uspe povezati meseca z mesecem.

Takšnemu bo tovrsten SMS kredit seveda prišel prav. Žal pa se ob tem verjento ne zaveda, da je podpisal pogodbo z hudičem.

Za posojenih 100 EUR morate po 15 dnevih vrniti 125 EUR. 25 EUR so stroški. Ampak iz vidika tistega, ki si sposodi so to pač obresti. Malce preračunavanja nam pokaže da obresti na letnem nivoju znašajo več kot astronomskih  20.000 %. Jup, pravilno ste prebrali, 25% v 15 dneh, znese dvajset tisoč procentov na letnem nivoju. No ja, tisoč ali dva procentov več, pa ne bi bili malenkostni.

[Read more →]

Zdravstvena reforma

Kaj je glavna težava uporabnikov trenutnega zdravstvenega sistema? Čakalne vrste. Nad kvaliteto zdravstvenih storitev se večinoma ne pritožujemo. Če bi bil zloben, bi dodal da zato, ker itak v večini nismo usposobljeni za ocenjevanje. In se nam v večini ne sanja, da so recimo novorojenčki deležni 2x manj presejalnih testov pri rojstvu, kot v razvitejših državah. Ali da za posamezne bolezni drugje že uporabljajo učinkovitejša (in dražja) zdravila. In kar ne vemo, to pač ne boli.

Čakalne vrste so tako tisto največje zlo, ki ga vidimo v slovenskem zdravstvu. Da do potrebnih storitev ne moreš takoj, ampak šele čez čas. Ko prideš na vrsto.

Kot je pred leti že pojasnil g. Mrkaić za Finance (že samo z omembo tega strokovnjaka, ki trenutno dela pri svetovni banki je moj prispevek izgubil vso kredibilnost), so čakalne vrste enostavno namenjene temu, da je potrebno opraviti manj storitve. Ker marsikdo pač ne dočaka sovjega vrstnega reda. kruto, ampak takšen sistem pač imamo.

Kot pa pojasnjujejo odgovorni pa vzrok za čakalne vrste ni prezasedenost zdravnikov ali naprav. Nop. Vzrok je pomanjkanje denarja. Zavarovalnica, v bistvu paradržavna razdeljevalnica, določi koliko posamezne storitve lahko posamezen izvajalec opravi in to je to. Več ni plačano.

[Read more →]

Balkan ni v Evropi, Evropa JE Balkan

Včerajšnje oddaje Studio ob 17ih nisem ravno pozorno in v celoti poslušal. Sem pa vmes slišal par izjav, ki so me malce šokirale. Pa šokirale ni pravi izraz, ker čedalje jasnejše je, da Evropa ima probleme, tako da so me v resnici bolj zdramile, kot šokirale.

Obravnavala je položaj članice EU, in članice EVRO območja Grčije. Grčija se je znašla v težkem finančnem položaju. Bruselska demokracija ji je pripravila plan stabilizacije (remember Milka Planinc), ki pa Grkom ne diši preveč. In grki to kažejo na ulicah. Tudi Sloveniji ni tuje ohranjanje pridobljenih pravic, kot so zgodnje upokojevanje, bogat javni sektor, stabilna zaposlitev …. pa naj stane kolikor hoče. Saj bo že nekdo plačal.

Kar me je pa presenetilo v pogovoru v Studiu ob 17ih, pa so bile trditve v smislu “sedaj bodo morali pa resno voditi fiskalno politiko” zadolženi za EVRO seveda. Se pravi resno bodo morali začeti nadzirati spoštovanje dogovorjenih pravil, ki bodo zagotavljali stabilnost naše skupne valute. Ja kaj so pa počeli do sedaj? Oziroma kako? Neresno?

Kakor kaže, je temu res tako. Nobena skrivnost ni, da so z izpolnjevanjem kriterijev imele težave tudi velike država, kot je recimo Nemčija. In se jim je pač spregledalo čez prste. Ker so pač preveliki. Grčija je pa nekje vmes. Dovolj velika, da lahko povzroči težave, in dovolj majhna, da imajo Bruseljski centralisti idejo pokoriti jo.

Morda ne bi škodilo pogledati čez lužo, kjer se zvezne države ne smejo zadolževati, za razliko od članic EURO območja (tako sem slišal v že omenjeni državi). S tem ima centralna politika precej lažje delo pri zagotavljanju stabilnosti. Morda bi o čem podobnem veljalo razmisliti tudi v EU.

Težave Grčije v marsičem spominjajo na Srbski vdor v zvezni (jugoslovanski) denarni sistem. Kako se je vse skupaj potem zaključilo, je znano vsem. Verjetno pa ne tistim v Bruslju, ker sicer bi že davno začeli delati resno, in ne po balkansko – “lako čemo mi”.

Pahorjeva zbeganost

Pahor: Minimalno plačo bomo dvignili. Nihče ne sme delati v državi za plačo, ki mu ne omogoča dostojnega preživetja.

Delodajalci: Zaradi dviga minimalne plače, bo ukinjenih veliko delovnih mest, katerih produktivnost takšnega povečanja stroškov enostavno ne zmore.

Pahor: Skrajšali bomo odpovedne roke in znižali odpravnine. S tem bo trg dela fleksibilnejši.

Ne morem se znebiti misli, da Pahorju ni najbolj jasno kaj sploh počne. V bistvu je kristalno jasno. Najprej je ustregel sindikatom, nato še delodajalcem. Vprašanje je, kot se je pred dnevi spraševal kolega na Finančne periskopu, ali v Sloveniji sploh obstaja interesna skupina, ki je prišla do Pahorja in ji ni bilo ustreženo. Pa ne bi sedaj o tem, na koga spominja Pahor, ki ustreže vsakemu, ki pride mimo – ker pri tistem delu se ponavadi storitev zaračuna odjemalcu, tukaj pa plačujemo kar vsi.

[Read more →]

Voda ali “voda”

Ob zadnjih vodnh pripetljajih, ko je mikrobiolog Gorazd Pretnar iz Zavodaz za zdravstveno varstvo Koper ugotovil da je voda ponujena iz vodnih balonov oporečna, saj vsebuje več kot 300 mikroorganizmov na mililiter vode (100 je pa nekako dovoljeno), se je jasno pojavila množica nasprotnikov plastike in zagovornikov čiste studenčnice, ki priteče iz naših pip.

prs_img_48_5gallon_sportcap

Prodaja vode je v zadnjih letih postala kar velik posel. Gre za relativno nizke zneske na uporabnika, ki pa zaradi velikega števila pomenijo kar lep zaslužek. Še posebej, ker vodo še vedno dojemamo kot nekaj zastonj, kar pač samo priteče.

Me prav zanima koliko trenutnih zagovornikov “pipne vode“, ki so zgroženi nad “plastično vodo” se je vprašalo naslednje. Vzamemo dva kozarca vode iz vodomata. V enega vržemo tabletko klora.

  • V katerem je več mikroorganizmov?
  • V katerem je voda bolj pitna?

Saj poznate tisti vic, ko domači hoteljir na vprašanje novega gosta, ali so v zalivu morda nevarni morski psi le tega pomiri “ne ne, tudi oni ne marajo teh strupenih meduz, ki jih je vse polno”.

[Read more →]

Rešitev krize je v liberalizaciji

Kmalu po začetku finančne krize, ki se je prevesila v gospodarsko recesijo so se oglasili mnogoteri razumniki, ki so vsi v en glas za krizo okrivili (neo)liberalizem. Da je kriva prevelika deregulacija, preveč svobode, preveč zasebne pobude ki ima za cilj dobiček in podobno.

Da ni problem v premajhni regulaciji ampak predvsem v nesposobnosti državnih uradnikov, ki naj bi to regulacijo izvajali, ni bilo za pomisliti.

Kakšno pa je sanje danes.

[Read more →]

Ali je gospodarska kriza res znanilec nekega novega časa?

Seveda. Še vsaka do sedaj je bila :-)))

Ob tej finančni krizi, ki je prerasla v gospodarsko recesijo se je pojavilo kup idej o tem, kako to kaže na propad kapitalizma. Da je edina rešitev sprememba sistema, in to v temeljih. Da je to jasen signal, da tako naprej več ne gre in je nekaj potrebno narediti.

Jup. Za Slovenijo je ta kriza v bistvu prva. Tista ob propadu socializma pač ne šteje, ker je šlo za drugačne okoliščine. V bistvu z malo logike lahko zaključimo da sprememba sistema povzroči gospodarsko krizo. In tisti ne vešči logike kaj hitro zaključijo da velja tudi obratno. Da gospodarska kriza pomeni menjavo sistema. Pa kaj še.

GDP_growth_1923-2009

Ob tem si je dobro odstraniti plašnice in pogledati malce na okoli. Recimo na wikipedijo. Kjer najdemo spisek recesij, skozi katere so se prebijale Združene države Amerike. Začetek spiska je leta 1797 – Just as a land speculation bubble was bursting…, se vam zdi znano? Tale zadnja recesija se je pa baje začela z enim drugim balončkom. Nepremičninskim. Hm. praktično isto. Vmes pa več kot 200 let recesij. Oglejte si spisek.

[Read more →]

Abanka – banka prijaznih oderuhov

Na radiju se vrti oglas Abanke. Oglašujejo izjemno priložnost, da znaša provizija pri plačilu poloćnice zgolj 94 centov. Če jih pa plačate 6 hkrati, pa vam eno provizijo podarijo.

Skratka za eno plačate 94 centa kar je 225 SIT.
Za 6 njih pa plačate ugodnih 4,7 centa oziroma 1128 bivših SIT.

BN02

Recimo da imate položnico za Mobitel. 30 EUR. Provizija znaša več kot 3%. Ugodno mar ne.

[Read more →]

Moja življenska filozofija…

Danes je bil v oddaji Studio ob 17ih očitno govor o problematiki mladih. V zadnjem času je prišel na dan nek zaskrbljujoč podatek koliko mladih stanuje v “hotelu mama” tudi po 30em letu. Oddaje nisem poslušal v celoti, sem pa ujel en del, kjer je voditeljica očitno vprašala sodelujočega mladinca, nekao okoli štalce in kreditov.

“Moja (ali najina) življenska filozofija je, da si ne želiva kreditov niti lastniškega stanovanja. Rad bi imel tako kot je na Danskem, kjer sem že večkrat bil…”.

In jasno namigovanje kako bi država morala to urediti. Pišuka poldi, od kdaj je pa država servis za uresničevanje individualnih vizij in filozofij posameznikov? Glede na razmere na stanovanjskem trgu je filozofija večine slovencev diametralno nasprotna. Ali to pomeni, da bi država morala pa sedaj vsakemu (filozofsko razploloženemu) Slovencu nuditi lastniško stanovanje?

Če si se že odločil za neko svojo življensko filozofijo, ji sledi. To je zelo pohvalno. Ne pa pričakovat, da ji bomo sledili vsi, oziroma jo podpirali. Nenazadnje je največja radost, ko nam nekaj uspe samim. Če se za svoj cilj ne rabimo potruditi, ga tudi ne cenimo.

Državo imamo (naj bi jo imeli) zato, da lahko uresničujemo tiste skupne projekte, ki se jih drugače enostavno ne da, oziroma bi bilo to zelo neracionalno. Da zagotavlja tisti minimum storitev, za katerega smo se dogovorili. Ko enkrat začnemo na državo prelagati uresničevanje lastnih vizij se moramo zavedati, da smo postali tisto malo nebogljeno prase, ki se je sposobno samo še do (državnega) seska privaliti in mljaskati toliko časa, dokler od utrujenosti tega težavnega početja ne zaspimo.

Jasno se postavlja vprašanje, kaj pa je tisti minimum. Na prvi pogled se zdi to vprašanje nepotrebno, saj VSI vemo kaj je tisti MINIMUM. Nič ne vemo. Če bi vprašal 100 ljudi, bi dobil 100 različnih odgovorov. Od tistega, ki je trenutno lačen, bi slišali da je to hrana, od bolnega, da je to zdravstvena oskrba, od ravnokar okradenega pa policija. Danes pa bi bilo verjento nadpovprečno število tistih, ki bi nacionalni interes videli v od države omogočenem obisku Svetovnega prvenstva v nogometu v Južno afriški republiki, naslednje leto.

Država ti ne more dati nič, kar ni prej nekomu vzela!

Reševanje vojaka Bavčarja

200px-Film_Resevanje_vojaka_Ryana

Bavčar je bil prepožrešen in zataknilo se mu je. o tem verjento ni dvoma. Požrešen na dveh frontah. Pri tem kaj vse naj obvladuje Istrabenz. In pri tem kdo naj obvladuje Istrabenz. Seveda sta zgodbi tesno povezani, skupni rezultat pa je Koga ali kaj naj obvladuje Bavčar.

Da je Bavčar sposoben mož, o tem ni dvoma. Morda le včasih želi preveč naenkrat. Poglejmo kaj nam servira Delo danes.

Istrabenz bi se lahko morebitni prisilni poravnavi ali stečaju po nekaterih informacijah izognil s prodajo bančnih terjatev posebni družbi, tako imenovano SPV (Special Purpose Vehicle), ki bi jo ustanovilo eno od državnih podjetij, najverjetneje Kapitalska družba. (delo, 6.11.2009)

Kot je znano, si banke skupaj s Petrolom intenzivno prizadevajo za zunajsodno poravnavo. (delo, 6.11.2009)

Prvi mož Petrola Aleksander Svetelšek in direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač sta opozorila, da utegnejo neurejene razmere v Istrabenzu škoditi slovenski energetiki. Zato sta se zavzela zlasti za vstop države v lastništvo Istrabenzove družbe Instalacija, ki upravlja naftna skladišča v Serminu. o. (delo, 6.11.2009)

»Petrol je zdaj res pod državnim vplivom, ne vemo pa, kako bo čez 15 let,« je dejal Kopač. (delo, 6.11.2009)

Ali ni vladajoča politika tista, ki je par mesecev nazaj tulila da tajkunov ne bo reševala, da naj banke kar podaljšajo tajkunska posojila, če si upajo ipd. Danes se pa reševanje Istrabenza s pomočjo Kapitalske družbe (družbe, ki naj bi upravljala sredstva v interesu upokojencev), Petrola, ki je očitno pod državnim vplivom in Zavoda za blagovno rezerve predstavlja kot nacionalni interes. Nacionalni zato, ker so velike upnice Istrabenza tuje banke, ki bi v primeru stečaja postale lastnice Istrabenzovih naložb.

Oprostite dragi gospodje, ampak ali nismo to vajo z nacionalnim interesom enkrat že šli skozi? Ali se ni izkazalo da je za nacionalnim interesom na koncu zadaj bil vedno nek konkreten poštni nabiralnik, oziroma konkreten, popolnoma privaten žep?

Saj Bavčar več ni šef Istrabenza. Saj ne rešujemo njega temveč slovenski ponos, morda celo primorski biser, ne bodo pozabili dodati. Pravljice za otroke. Četudi Bavčar več res ne bi imel nič z Istrabenzom, se bo vedno našel nek novi Bavčar. Ki bo jahajoč nacionalni interes poiskusil prihvatizirati kar mu bo takrat nejmu milostna politika dovolila.

V Delu tudi preberemo “Od sanacije Istrabenza je pomembno odvisen velik del premoženja v slovenskem gospodarstvu in s tem tudi sanacija slovenskega gospodarstva nasploh”. Ja pa kaj še? Tudi nagrada pisca verjetno. Kam pes taco moli pa je jasno iz stavka “To naj bi bil nekakšen kompromis med tistim, kar zahtevajo najbolj požrešne banke, in tistim, kar hočejo ohraniti lastniki, delničarji.

Zdej so pa banke požrešne. Kje je bil pa komentator, ko si je IB od teh POŽREŠNIH bank sposojal denar za svojo požrtijo? Ali so lastniki takrat protestirali? Ali so po tihem cedili sline in navijali, da bi iz bogate požrtije še njim kaj padlo z mize? Ampak banke so sedaj sovražnik številka 1. Zbrcajmo jih. Če mi ne vemo zakaj, one bodo že vedele.

Okoli sanacije slovenskega gospodarstva skozi IB pa velja naslednje. Če bo IB v naslednjih letih, skozi svoj program poplačal vse svoje upnike, kar obljublja, to pomeni le eno. Da bo ves denarni tok odvisnih družb, šel v poplačilo IBjevih upnikov. Zdrava podjetja v IB (npr. Droga) bodo morala krepko stisniti pas, da bodo zagotavljala ustrezen denarni tok Istrabenzu. Nič razvoja. Nič širitev trgov. Čisto izžemanje. In v trenutnem kriznem času zna to biti tisti korak čez rob. Ko takšnega pritiska enostavno ne bodo več zmogla.

Pa to ni nič novega. Klasična zgodba izčrpavanja podjetij ob managerskem prevzemu, ker manager pač nima od nikjer drugje dobiti denarja za prevzem, kot znotraj podjetja. In če gre več za njegovo lastništvo, ga manj ostane za drugo. Že res, da se iz prakse naučimo več kot iz teorije, ampak ali res potrebujemo še eno realno lekcijo?

PS: Ali je Bavčar vojak ali general, naj pa vsak sam premisli. Kot tudi v čigavi vojski.