Izvozimo Damjana v Grčijo

Čudežni deček slovenske ekonomije, dr. Jože P. Damijan, je na svojem blogu objavil šokantno ugotovitev, da strukturne reforme na kratek rok nimajo efekta. In, da je edini način, če želi država povečat BDP na kratek rok, da državanekdo začne trošiti več. In da je učinek več trošenja, nekajkrat višji od učinka kakršnhkoli masivnih strukturnih reform,

Če ni to nova najnižja točka našega levičarskega zalepljenca, pa ne vem kaj je. Že od kar so se pojavili prvi znaki recesije se nonstop ponavlja, da strukturne reforme seveda ne dajejo trenutnih rezultatov, ampak srednje do dolgoročno vzpostavljajo ustrezno strukturo gospodarstva in države, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost.

Če potegnemo paralelo s heroinskim odvisnežem, znano pa je, da so socialistični odvisneži pogosto še precej bolj odvisni. Strukturne reforme so enake dolgoročnemu razstrupljanju odvisneža in njegovega odtrganja iz krempljev heroina. Za kratkoročno sanacijo njegovih odvisniških muk, pa bolje pomaga metadon ali še bolj učinkovito, kar sam heroin. Če mu daš primerno dozo, bo takoj zadovoljen.

Jože P. Damijan se očitno zavzema za hitre posege z izdatnimi dozami heroina in odvisneži mu ploskajo.

Će se država v nekem letu zadolži za 10% BDPja, in ga plasira preko višjih plač, socialnih transferjev ali investicij bo s tem dobila 10% rast BDPja. Morda celo 11%, ali 12%. Odvisno kako dobro je investirala, se lahko s tem tudi poveča sama produkcijska moč države, in se del rasti prenese tudi naprej. Vendar, če naslednje leto takšne inekcije ne ponovi, bo BDP naslednje leto za približno enako stopnjo upadel. Morda malo manj, če je bil del tega denarja ustrezno investiran. Takšni heroinskikapitalski šoki precej bolje delujejo v velikih državah, v malih pa bolj švoh. V majhnih se namreč takšna finančna inekcija hitro razprši v tujino. Bodisi v nemške avtomobile, kitajske igrače ali ameriško koruzo.

In rezultat takšnega hitrega dviga BDPja, je prvo leto fantastičen, drugo leto pa porazen. Poleg tega, da se je BDP vrnil na prejšnji nivo, se je namreč povečala zadolženost države s tem pa tudi stroški financiranja dolga. In vsaj za ta znesek, mora država naslednje leto pri drugih izdatkih dodatno varčevati.

Kar pa seveda ne pomeni, da ne obstajajo primeri, ko bi takšna inekcija bila tudi smiselna. Če bi bila država na začetku recesije, in bi bilo pred tem gospodarstvo le malce pregreto, če je zelo pregreto, potem se pač mora ohladiti, bi takšen finančni šok lahko s svojim psihološkim vplivom recesijo celo preprečil. Pri sami recesiji je psihologija izjemno pomemben faktor, in s takšno šok terapijo, bi lahko celo uspeli. No, pri tem moramo seveda imeti v mislih tudi to, da so v preteklosti na ta način zdravili že marsikatero psihično motnjo. In da danes v večini na takratne metode gledamo kot na navadno barbarstvo in mučenje. Ne vedno, ampak v glavnem pa ja.

Moram priznati, da mi Damjanovo pisanje zadnji čas neprestano vliva občutek, da se non stop ponuja za ministra. Ali pa, da gradi teren, da bo v bodoči vladi Združene Levice prevzel vlogo, kot jo je prevzel njegov somišljenik Varoufakis v Grčiji. Vse lepo in prav, res pa je tudi, da je Varoufakis v Grčiji pokazal vse kar zna, njegovi rezultati pa so vodili v njegov odstop. In je zavrnil prvi grški reformni paket. In si nato premislil, in potrdil drugi Grški reformni paket. Zna JPD to pojasniti? Od kje najprej Ciprasov preobrat. In nato še Varoufakisov?

Sicer pa preobrati tudi pri JPDju niso nič posebnega. Saj se še spomnimo v kateri vladi je nekoč sodeloval. In pokazal, česa je sposoben, in česa pač ne.

V bistvu bi bilo za vse najbolje, če bi JPD šel v Grčijo vsaj na dopust, če se že kot minister ne uspe tja izvoziti. Potem bo morda razumel, da je Grčija v takšnih težavah kot je, točno zaradi kratkoročnih ukrepov in nepremišljenega trošenja v času poceni denarja. S čimer je ustvarila neustrezno gospodarsko in družbeno strukturo, ki na daljši rok ni zdržna. In to lahko se lahko spremeni le s strukturnimi spremembami. Z kratkoročnimi šok terapijami pa lahko to stanje za kratek rok le našminkamo, vendar s tem le prekrijemo razpadajočo gnilobo, ki čedalje bolj leze na plan. In na koncu še tako dobra šminka več ne pomaga.

PS: Ali sem prav zaznal, da trenutne slovenske vlade pa JPD nič kaj ne kritizira? Še vedno goji upanje, da ga bo kdo povabil k sodelovanju?

PPS: Seveda imajo strukturne reforme tudi bolj kratkoročne rezultate. Lahko namreč vlijejo zaupanje investitorjem in se tako obrestna mera za državo na mednarodnih trgih zelo hitro spusti, kar pozitivno vpliva tudi na obrestne mere za gospodarstvo. To smo lepo videli tudi na primeru Slovenije. Tako da ni čisto res, da strukturne reforme nimajo kratkoročnih vplivov. Seveda pa niso tako veliki kot neposredno zlivanje bencina na ogenj.