Entries Tagged as 'Ekonomija'

Vrednost in cena

V arabskem svetu se normalno za ceno pogaja. Sicer imajo tudi par trgovin z fiksnimi cenami, ampak tipično je cena stvar pogajanj. Kar je v svoji osnovi tudi edino pravilno. Menjalna cena namreč odraža vrednost, ki jo ima predmet menjave za kupca in prodajalca. In, zakaj bi za isti predmet morali plačevati enako, če je nekdo nad istim bobnom ful navdušen, nekdo drug pa pač išče nek spominek za nabiranje prahu. Potrošno zadovoljstvo je pač stvar posameznika, in kar nekako prav je, da je takšna tudi cena.

IMG_8073

Pa navkljub vsemu temu zavedanju, pridejo na koncu do izraza občutki, ki jih imamo pač privzgojene v našem svetu, kjer ima izhodiščna cena nek pomen. In nam marketing vstrajno pere možgane, da je 20% popust odlična priložnost, 40% popust pa v bistvu zadetek na loteriji.

[Read more →]

Javno vprašanje predsedniku vlade – študent naj bo

Spoštovani predsednik vlade, gospod Borut Pahor.

Na spletnih straneh Slovenske turistične organizacije (STO) se nahaja oglas, s katerim STO išče nove informatorje slovenskega turizma v tujini na sejmih in podobnih prireditvah. Med pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat je omenjeno znanje tujega jezika (priporočeno vsaj dveh) in pa STATUS ŠTUDENTA. Če je znanje tujega jezika nekako popolnoma upravičen pogoj, ne vidim popolnoma nobenega razloga za to, da bi bil status študenta upravičen pogoj za tovrstno delo.

Prosim vas, da v skladu z vašimi pristojnostmi ocenite upravičenost takšnega pogoja in ustrezno ukrepate. Za začetek predlagam, da nemudoma zahtevate začasno zamrznitev izvajanja tovrstnega rekrutiranja.

Ne morem si misliti kakšen razlog bi lahko bil, da bi nek introvertiran študent računalništva (*) bil primeren kandidat, brezposelna diplomantka geografije, z večletnimi izkušnjami kot turistična vodička pač ne.

Takšen razpis je v teh časih, ko je brezposelnih veliko mladih, tako tistih z dokončanim študijem kot tudi tistih brez, v posmeh ne le vladi, ki se trudi urediti področje študentskega dela, temveč tudi vsem brezposelnim.

Že pred leti, ko je bil na sporedu prvi slovenski resničnostni šov Bar, sem se spraševal zakaj za delo za šankom iščejo študente in ne recimo natakarje ali barmane. Ampak, če si neko zasebno podjetje še lahko privošči takšne le njim razumljive pogoje (v resnici je jasno pač vsem, le da si zatiskamo oči) pa to isto ne sme in ne more veljati za podjetje v lasti Republike Slovenije.

Seveda je verjetno vzrok v tem, da je študentsko delo pač cenejše. Ampak to ne more biti pogoj. Če je pravi razlog cena, potem se pač postavi maksimalna urna postavka v bruto vrednosti. Bo pač “zaposleni” študent prejel v žep malce več, morebiti tako zaposlena brezposelna oseba pa malce manj. Še vedno bolje da zasluži malo, si pridobi še nekaj izkušenj, kot pa da živi od morebitnega socialnega nadomestila.

Spoštovani predsednik vlade, gospod Borut Pahor. Upam, da boste odreagirali hitro in učinkovito. Je že tako, da je zelo pogosto bolj kot zakoni in pravila pomemben zgled. In, če naj bi bila podjetja v javni lasti za zgled, in trdno verjamem da bi morala biti, potem verjamem, da boste naredili pomemben korak v smeri ureditve delovnih razmerij v naši državi.

(*) Sam sem bil študent računalništva in si takšno šalo na naš račun pač lahko dovolim.

Lepo pozdravljeni,
Marko Pavlišič

PS: Pismo oz. vprašanje bo poslano tudi predstavnici STO in Ministrici za gospodarstvo. Verjamem, da si bodo potrudili odgovoriti, še preden bo prišlo do Vas. Poleg tega je javno objavljeno na mojem blogu – http://imedi.si/blog/jeanmark/2010/09/03/javno-vprasanje-predsedniku-vlade-student-naj-bo/ .

Konsolidacija telekomunikacijskih storitev

Ko sem na začetku leta dobil račune od Mobitela, ki so presegali 50 EUR, in od T2, ki so presegali 100 EUR, sem se malce zamislil. Ali ne bi šlo ceneje. Storitve, ki sem jih takrat uporabljal so bile nekako naslednje:

  • 1 x povezani 33 pri Mobitelu
  • 5/5 internet pri T2
  • ipTV pri T2
  • 2 x stacionarni telefon pri T2
  • 1 x mobilni telefon pri T2

Gre za družinsko rabo, sam res ne potrebujem 4 telefonskih številk. Za vse našteto sem plačeval povprečno 158 EUR (stooseminpetdeset evrov) mesečno (povprečje 4 mesecev). Ne vem, meni se je to zdelo ogromno.

[Read more →]

Robin Hood po slovensko

Jemal bogatim, da je dajal revnim – je najpogostejši opis dejanja Robina Hooda.

V zadnjem času je medije kar precej razburkalo dokaj robinhoodovsko dejanje ekonomista Rada Pezdirja. Organiziral je namreč društvo in akcijo, s katero je, navkljub začetni skepsi uspel, da bodo bogati (v tem primeru distributerji električne energije) vrnili neupravičeno zaračunane stroške revnim (v tem primeru odjemalcem).

[Read more →]

Razmislek o alternativah – Boštjan M. Zupančič

V zadnji Sobotni prilogi DELA se je Boštjan M. Zupančič razpisal v iskanju alternative trenutnemu gospodarsko-političnemu sistemu, kar je baje potrebno zaradi krize.

Zupančič se sicer po potrditev svojega mnenja zateče k idejam pokojnega akademika Aleksandra Bajta, ki je bil protogonist tki. “grupne lastnine”. Zupančič ne pozabi omeniti tudi, kako ponavadi izgleda menjava sistema. Citiram: “Že zdrava pamet pove, da je vsak prevzem oblasti bolj ali manj nasilen podjem” . Tega sicer ne moremo direktno razumeti kot poziv k nasilni spremembi sistema, vsekakor pa posredno pomeni, da je nasilje upravičeno, ob menjavi sistema, jasno zaradi višjih ciljev.

[Read more →]

Zakaj sploh potrebujemo zadostno

Na blogu Finančni trgi je objavljen krasen primer, ki ponazarja razliko med kapitalizmom in socializmom.

Čeravno bi dodal, da se mi ključ kapitalizma ne zdi to, da več kot delaš več dobiš, ampak predvsem to, da lahko akumuliraš preteklo delo (kapital) in sčasoma ta pasivni dohodek postane toliko visok, da lahko bodisi zmanjšaš aktivnost svojega dela, ali pa pač akumuliraš narej. Kakor ti paše.

Se pa ob vseh teh debatah spomnim na debate pred leti na forumu Financ. In bistvo zagovornikov nekdaj svetlih časov, se pravi socializma je v tem, da zakaj bi se grebli za več, če čisto komot lahko lepo živimo s tem standardom. Zakaj bi delal v soboto, če lahko lepo roštiljaš na vrtu. Zakaj bi se grebel za novega merđota, če imaš raje čevape in poležavanje v senci. Svoje vrednote (roštiljanje in poležavanje v senci) bi radi sistemsko uredili.

Ne vem pa, kako te zagovorniki niso razumeli tega, da, če se tvoj sosed grebe za merđota, ti še vedno lahko v miru roštiljaš (in mu delaš skomine). In lahko čisto komot sobivata. Pač ti mu ne zavidaš merđota, on pa tebi ne tiste masti na žaru. Ampak v praksi to nekako ne gre. In kot je v tisti debati sogovornik pojasnil, mu ni všeč, da s tem, ker se on ne grebe za merđota (kar sicer ni njegova vrednota) nazaduje na družbeni lestvici (kjer izgleda merđo je vrednota).

Skratka, če zapišem malce bolj direktno: Človeka skrbi, da nazaduje na družbeni lestvici, ki temelji na vrednotah, ki jih sam ne priznava. A ima to kakšen smisel? Meni se zdi malce shizofreno. Če sam baziraš svoje bivanje na vrednotah, ki jim verjameš, potem tovrstnih problemov nimaš. In, če si imel smolo, da si se rodil v sistemu, kjer so tvoje vrednote nesprejemljive, boš pač disident. Verjento je pa večina ljudi zbeganih glede lastnih vrednot, zato pa pač iščejo svoje pastirje, eni v bogu ali cerkvi, drugi v državi.

Sem pa prepričan, da demokratičen-tržno-kapitalistični sitem ponuja precej boljše sobivanje vrednot kot partijski-plansko-socialistični ali absolutistično-klerikalni.

Obvezna delitev dobička

Državni zbor je sprejel zakon o obvezni delitvi dobička zaposlenim, v kolikor podjetje lastnikom izplača več kot 25% dobička. Delež zaposlenih je določen na minimalno 25% izplačanega dobička. Državni svet je na zakon izglasoval veto, kar pa pomeni le to, da bo pač državni zbor odločal še enkrat. Res ne vem zakaj v drugo ne bi uspelo še enkrat.

Janez Šušteršič v Financah, lepo poda par pogledov na to, sicer na prvi pogled zelo socialno in lepo idejo, ki pa v praksi ne pomeni nič drugega, kot dodatno obdavčitev.

[Read more →]

Pahor in njegovi trenutki

Katarinca je obranila svoj položaj in stolček. Baje je pot je veliki zmagi priredila manjše slavje. No ja, obdržanje privilegijev, pa tudi na nek način formalna potrditev, da je s poslom okoli stavbe NPU vse ok, je verjetno res razlog za slavje.

kktina2

Sama interpelacija s strani opozicije je bila speljana tako, da v bistvu ne more uspeti. Znova, kot v veliki večini interpelacij do sedaj, so se potrudili in našli vse možne razloge da podprejo svojo idejo. Namesto da bi se zapičili v eno samo točko, jo temeljito in strokovno obdelali, in nesporno dokazali krivdo ministrice, so našteli ogromno razlogov, od katerih večine ne morejo dokazati, še več pa jih sploh nima nobene veze z interpelacijo. Poslušalec dobi občutek, da če bi slučajno Katarino nekoč zalotili s premalo napumpanimi gumami na biciklu, ali da je pri igranju golfa namesto z putterjem udarila z lahkim železom, bi se to znašlo na listi interpelacijskih grehov.

Tako ne preseneča, da je največ prahov dvigovala najemnina za stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in njena primerjava z višino lizing pogodbe, ki jo ima najemodajalec s poslovno banko. Zaslušek naj bi bil namreč previsok. Oprostite draga gospoda, cilj podjetnika JE dobiček. In prav je tako. Kapitalizem namreč temelji na tem, da množica majhnih igralcev v lovljenju lastnih interesov (dobiček) tekmujejo med sabo, kar v nekem daljšem obdobju pomeni predvsem iskaje najoptimalnejših rešitev od česar profitiramo vsi. Skratka, dokler imamo pri na kapitalizem, ne sme in ne more biti z iskanjem čim višjega dobička nič narobe.

[Read more →]

24 let avtoceste brezplačno!!!

Prav ste prebrali. Z Zemonskim kartelnim dogovorom so gradbinci po nekaterih ocenah (vir1, vir2) dosegli 30% višje cene, kot bi jih sicer. Kar pomeni okrogle dve miljarde EUR. Poiskusimo ta znesek zapisati s številko: 2.000.000.000,00 EUR. Pa dejmo preračunat še v že malce pozabljene tolarje: 479.280.000.000,00 SIT. Srečni vi, če si lahko ta znesek predstavljate. Jaz si ga ne.

Po podatkih DARSa so lansko leto prodali 850.000 letnih vinjet, kar v grobem pomeni število vozil, ki plačuje cestnino v Sloveniji. Verjetno je tukaj kar nekja motorističnih, po drugi strani pa si je kakšenslovenec omislil tudi polletno oziroma mesečno. Napaka pa vsekakor ni prav huda. Pri trenutni ceni 95 EUR to pomeni, da bi z prihrankom lahko kupili vinjet za 24 let (štiriindvajset let) za vse lanske imetnike celoletne vinjete.

Upam, da se boste na to spomnili vsako leto, ko boste kupovali vinjeto. Če se ne boste že takrat, ko bo kakšen politik sanjal o nacionalnem interesu.

In navkljub takšni lopovščini sedaj predsednik vlade Pahor sanja, kako bi vseeno pomagal tem lopovom, pardon, gradbenim podjetjem. Očitno so namreč preveliki, da bi jih kaznovali. Too big to fail – smo poslušali o bankah v Ameriki in se zgražali nad njihovo izprijenostjo.

Za takšno lopovščino je samo ena kazen primerna. 2,3 ali 5 let prepoved sodelovanja na javnih razpisih. In to za podjetja, pa tudi za vsa povezana podjetja, se pravi podjetja, ki imajo iste lastnike kot lopovska podjetja oz. so drugače povezana.

Ampak potem bodo pa gradili tujci? Hvala bogu. Bo vsaj zgrajeno kot je treba. Ne pa da se avtoceste popravljajo po par letih po odprtju, na posameznih odsekih pa imaš občutek, kot da se voziš po makadamu. Tujci bodo brez skrbi zaposlovali domače delavce in podizvajalce, če bo ponudba ugodna. Še več, to bo marsikomu odprlo pot na tuje trge.

PS: Seveda je na to komot odgovoriti – saj se je vedelo. Stara zgodba. Ampak ali smo s tem kaj rešili? Saj tudi sicer, ta zapis ne bo nič rešil, upam pa, da se boste nanj spomnili vsakič, ali vsaj prvih 24 let, ko boste kupovali vinjeto.

Osvetljene resnice – Katarine Kresal

Na spletni strani namenjeni sušenju umazanega perila, ki pa je bilo očitno preumazano, zato je bilo perilo umaknjeno ostale pa so le afere, se je Kresalova Katarina ministrica za notranje zadeve razpisala tudi o dejstvih in domnevah povezanih z najemom prostora Nacionalnega preiskovalnega urada.

Verjamem, da je najem v novi stavbi ugodnejši od najema, ki ga je predvidel prejšnji minister. 13,23 vs. 13,03 EUR na kvadratni meter.

[Read more →]