Mramor odhaja iz osebnih razlogov. V redu. Spoštujem.

Ampak, če ne pove, kakšni so te osebni razlogi, nekateri mediji navajajo zdravstvene težave, pa tudi sporočilo Cerarja kaže na to, ostaja zadeva v zraku. V končni fazi kaj pa je to takšnega, če zboliš? A te mora biti zato kaj česa sram? Je to kaj nečastnega? Ali je bolezen še vedno tabu tema?

Ali niso pred časom ravno tako iz osebnih razlogov odstopili trije nadzorniki NLB?

Konec koncev, saj tudi če odstopiš, ti ni treba točno povedati razloga, če bi le ta spožil več vprašanj kot odgovorov. Ali pa na neprijetno vprašanje narediš tako, kot mi je enkrat razložila kolegica, kaj odgovoriš, če te na razgovoru za službo vprašajo “Ali načrtujete otroke?”. Ona je rekla, da vsakemu gladko odgovori “Veste, jih ne morem imeti, sem imela hudo vnetje jajčnikov, pa jih ne morem imeti”. In na to vsak le obmolkne in mu je malce nerodno, da je sploh vprašal (v bistvu v nasprotju z zakonom). In potem sem jo vprašal, kaj bo rekla, ko bo pa vseeno zanosila? “Jah, takrat mu bom pa rekla, da naj bo vesel za mene, da se je pozdravila, pa bo.”

Skrtka ne razumem teh osebnih razlogov. Ker definitivno sedaj mediji in ostali bistveno bolj brskajo, kaj je zadaj, kot pa, če bi bil razlog jasno podan. Nenazadnje je osebni razlog lahko tudi ukaz žene, želja ljubice ali kaj še bolj pikantnega.

Kakorkoli že, Mramorju želim mirnejše življenje in uresničitev njegovih prihodnjih ciljev. Zna bit, da bomo njegovo delo še bolj cenili čez čas, čeravno ga že sedaj nekateri kujejo v zvezde. Odvisno od novega finančnega ministra. Po Križaniču, smo rabili kar tri dobre, da se je stanje malce normaliziralo. Ampak v Sloveniji smo kar nagnjeni k nižanju letvice v neslutene globine.