Entries Tagged as 'Novice'

Problem Alpina – Admetam

DUTB je Alpini določila novo vodstvo in predpisala (pre)drago svetovanje. Po poročanju medijev, bi lahko sklepali, da gre najamnj za korupcijo, če ne celo kriminal. Ampak ali res? Ali pa je to v bistvu edina možnost?

Alpina ima po moje dve možnosti:

1. Ali imenuje izkušenega managerja, ki ima izkušnje s prestrukturiranjem podjetij pred ali v stečaju. Gre za redko dobrino, ki je v Sloveniji ni na pretek. Če sem natančnejši, poleg Bojana Starmana, bivšega poslanskega kolega, se ne spomnim nikogar drugega. Se ga morda vi?

2. Imenuje poslušno upravo in ji določi svetovalce z referencami.

Za prvo možnost je potrebno imeti pogum. Imenovati človeka, ki je povrh vsega še pred kratkim bil v politiki, in to na strani, ki je prej sedanja opozicija kot sedanja pozicija, je pač tvegano. Ne glede na morebitno zgodovino predlaganega strokovnjaka. Z Bojanom sem se o sanacijskih postopkih kar precej pogovarjal. In ne, ni sprejemal le lahke odločitve. Njegova vizija je bila, da pač vsak delavec mora delati delo, ki dejansko ustvarja dodano vrednost. Kar je v praksi rezultiralo tudi v selitvi režijskih delavcev v proizvodnjo. Kar pomeni stroškovno učinkovitost. Kar ljudje sprejmejo le, ko jim je jasno, da je druga pot stečaj.

[Read more →]

Kako se manipulira

V prejšnjem postu sem v grobem opisal celotno zgodbo glede nezakonite podražitve vode v Trzinu. Sedaj pa pride še par, bolj ali manj sočnih podrobnosti.

O sklicu izredne seje Občinskega sveta so sklicatelji obvestili tudi javnost, z letakom, na kar je župan in njegova koalicija, ki jo tvori tudi SDS (zabavno, ker SDS sicer Peršaka nima prav rada, velja pa tudi obratno), odgovoril s svojim letakom.

[Read more →]

Čigava je voda

Zadnje čase se znova pojavlja ideja o vpisu vode v ustavo. Predvsem v smislu, da se oskrba z pitno vodo opravlja kot neprofitna javna služba. Sliši se lepo, morda pa vseeno velja pogledati konkreten primer, ki ga opisujem v nadaljevanju in v več delih.

Komunalne storitve, med katerimi je tudi oskrba z pitno vodo, so že po svoji naravi bolj kot ne monopolistične. Na večjih sistemih bi se sicer lahko šli podobno delitev kot je pri recimo električni energiji, kjer je vseeno dopuščeno nekaj konkurence, ampak pri vodi je sam strošek “blaga”, se pravi vode oz. elektrike, če precej nižji kot pri elektriki s tem pa je delež omrežja in vzdrževanja le tega toliko večji. Konkurenčnih vodnih omrežij pa praktično ni mogoče imeti, zato smo tukaj obsojeni na monopolizem.

In pri monopolističnih sistemih država ponavadi monopolista omeji s pravili, da le ta ne bi svojega monopolističnega položaja (preveč) izkoriščal za lasten profit na račun odjemalcev. Konkretno pri komunalnih storitvah je to urejeno na način, da mora monopolist, ki izvaja posamezno komunalno službo, svojo ceno utemeljiti z elaboratom, vse skupaj pa potrdi pristojni organ, ponavadi občinski svet. Elaborat ima predpisano vsebino, tudi z elementi primerjave s prejšnjo ceno, s primerljivimi območji in podobno. Na ta način se s proceduro priprave in sprejemanja poiskuša zagotoviti primerno ceno komunalnih storitev.

[Read more →]

Noč na Šentilju

Kot prostovoljec sem se na slovenski Filantropiji prijavil za pomoč v begunskih centrih in tako sem dobil termin za dežurstvo v soboto od 23:00 do 7:00. V bistvu prav veliko nisem vedel, kaj me čaka.

Po začetnem sprejemu, sem dobil rokavice in masko in navodila, da naj imam to oblečeno ob stiku z begunci, da načeloma ni zaželjeno, da se hodi k njim v šotore, seveda pa greš pomagat, če je potrebno, in da je glavna naloga jim pomagati. Za celotno logistiko, red in ostalo, pač skrbijo drugi.

Tako pomoč prostovoljcev nekako pokriva predvsem dostavo obleke in obutve, če kdo potrebuje, odgovarjanja na vprašanja in spremljanje k zdravniku. V mojem terminu ni bilo nobenega obroka, tako da ta del nisem spoznal, sicer bi verjento pomagal tudi pri razdelitvi hrane.

[Read more →]

(Razveljavljen) razpis za štipendije za deficitarne poklice

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je 22.7.2015 objavil razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice. Napovedali so, da se bo dirka za štipendijo pričela 24.8.2015 ob točno 9:00, ko bo sklad objavil vlogo na spletnih straneh, hkrati pa bodo vloge dostopne tudi na sedežu sklada. Naval na vloge je povzročil sesutje strežnika, in po mnenju ministrice, bojda pa tudi varuga človekovih pravic, je bila s tem okrnjena enakopravnost prosilcev, zaradi tega je ministrica razpis razveljavila, in le ta se bo ponovil.

Vse lepo in prav ampak ministrica bi v bistvu razpis morala razveljaviti zaradi čisto drugega razloga, po možnosti še pred 24.8. 33. člen zakona namreč popolnoma nedvoumno določa:

[Read more →]

Ne daj se Zoki, ostani ….

Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Zoran Janković se je odločil, da bo kandidiral za predsedniško mesto Pozitivne Slovenije, stranke, ki jo je ustanovil, in uspešno popeljal na volitve. Tisti, ki ga bolje poznajo, in pa politični prostor v Sloveniji, do to vedeli že v naprej. Ostali pa smo se bolj kot ne delali, da ne verjamemo. Ali pa nismo hoteli verjeti. Ampak z realnostjo je že tako, da nas prej ali slej sreča, tako kot nas bodo srečali tudi vsi dolgovi, ki jih kot država vstrajno kopičimo.

In vprašanje je, kako naprej. Kar se mene tiče, je problem nastopil z uradno kandidaturo, se pravi danes, in ne šele s kongresom, ko bodo znani rezultati, kakršni koli že bodo, ne dvomim pa, da bodo v korist Zorana. Seveda nisem vedeževalec, ampak tudi ne rabiš biti, da ne bi vedel, kdo bo dobil podporo v stranki, ki jo je ustanovil, vodil, popeljal na volitve. Ki je zbral okrog sebe svoje ljudi. Kjer si se malce umaknil, ker si računal, da se bo pa kaj dalo pomutiti v ozadju, vendar se je očitno dalo premalo. Nenazadnje se morajo člani odločiti, kdo jim nudi boljšo prihodnost? Karizmatični Zoki, uspešen župan Ljubljane, sproščen, vesel, zagnan, ljudski. Ali Alenka, ki ji počasi že očitajo neoliberalno politiko, ker pač dela, kar v danem trenutku pač mora. Ki lahko pokaže zgolj čedalje višje davke in večjo krizo, za kar sicer ni sama odgovorna, je pa predsednica vlade. Ki se sicer trudi biti ljudska, ampak se ne more kosati s tekmecom.

[Read more →]

Vikos gorge

Vikos Gorge je baje najvišja soteska na svetu, po nekih pravilih, ko mora biti ne preveč široka, da sploh je soteska (gorge). Nahaja se v bližini albansko-grške meje, in ker smo šli ravno mimo, smo si jo šli ogledati. Na najvišjem delu je cirka 1km visoka, široka pa le malce več. Celotna okolica je lepo urejena, še posebej vasica Monodendri, kjer pač prevladujejo kamnite stavbe, ki so tudi krite z kamni.

Po soteski se sicer lahko tudi sprehodimo, vendar bi to zahtevalo malce bolj navdušene hodce, pa tudi sicer je poleti to bolj mučenje kot uživanje.

[Read more →]

Vse stvari imajo svoj namen

Že prvi dan je na plaži nek albanec, ki sicer dela in živi v Angliji, navezal kontakt z M., verjetno iz dolgočasja. Pa tudi sam sem kasneje z njim spregovoril par besed, čeravno takoj, ko sem ga pobaral o tem, kako sam gleda na razvoj Albanije ni nič kaj veliko vedel povedati, tako da smo več ali manj ostali pri bolj površinskih temah.

Kot vsi balkanci, ga je seveda tudi Tim, tako se je preimenoval iz originalno albanskega Quintim-a, rad pil. Najraje rakijo. In nas je na zadnji večer povabil na pijačo. Po popiti butelki ob večerji, pa potem poliču skupaj z njim, in na koncu rakijo, je bil balkanski namen vsekakor dosežen.

Ampak zakaj omenjam to pivsko štorijo? Zato, ker ima očitno vsaka, še tako nepomembna pijanka nek svoj globji namen.

[Read more →]

Čuden potres

Danes ponoči, tam nekje med 1:00 in 2:00, sem začutil potres. Švohoten. Vendar dolg, dovolj dolg, da se človek začen spraševati, ali ga bo kdaj konec ali ne. Črnomelj, od koder sem doma, je na potresnem območju. Ampak tisti potresi, 2, 3, morda 4 stopnje so bili vedno bolj sunek. Se strese in to je to. Ampak pred letom ali dvema, ko je bil v Italiji in se je čutil pri nas, pa sem prvič doživel malce daljšega, par sekund, vsekakor pa več kot sunek. In ja, grozljiv je občutek, ko te prešine, ali se bo sploh končalo.

In točno to sem doživel danes. Težko ocenim, koliko časa je trajalo, ker sem napol spal. Ampak vem, da mi je pulz krepko narastel. Tam nekje, do 180.

In ko sem zjutraj omenil ženi, me je le čudno pogledala. In sem šel takoj pogledat na Arso, kje je bil. Pa nič. In ko sedaj gledam na svetovni listi potresov, ni tudi nič primernega. Pišuka, ali sem res le sanjal? Ampak da bi sanjal tako močno, da bi se mi pulz dvignil, in bi se tega zavedal? Ali pa sem tudi to sanjal.

In potem prileti popoldan novica, da so močan potres imeli v Iranu. Ampak 12 ur po tistem, ko sem ga jaz čutil. Čudno. No, upam da sem res le sanjal.

STEVE McCURRY razstavlja v Ljubljani

Sobotni dopoldan je bil kot nalašč, za kolesarki izletek v Ljubljano, ko se malček pomatraš na Ljubljanski grad da obiščeš razstavo fotografij Steva McCurryja. Steve je avtor ene najbolj znanih fotografij vseh časov, fotografije afganistanske begunke. Po 17ih letih so jo ponovno poiskali in ponovili posnetek. Oba sta objavljena tudi na Ljubljanski razstavi.

[Read more →]