V prejšnjem postu sem v grobem opisal celotno zgodbo glede nezakonite podražitve vode v Trzinu. Sedaj pa pride še par, bolj ali manj sočnih podrobnosti.

O sklicu izredne seje Občinskega sveta so sklicatelji obvestili tudi javnost, z letakom, na kar je župan in njegova koalicija, ki jo tvori tudi SDS (zabavno, ker SDS sicer Peršaka nima prav rada, velja pa tudi obratno), odgovoril s svojim letakom.

Continue reading “Kako se manipulira”

Zadnje čase se znova pojavlja ideja o vpisu vode v ustavo. Predvsem v smislu, da se oskrba z pitno vodo opravlja kot neprofitna javna služba. Sliši se lepo, morda pa vseeno velja pogledati konkreten primer, ki ga opisujem v nadaljevanju in v več delih.

Komunalne storitve, med katerimi je tudi oskrba z pitno vodo, so že po svoji naravi bolj kot ne monopolistične. Na večjih sistemih bi se sicer lahko šli podobno delitev kot je pri recimo električni energiji, kjer je vseeno dopuščeno nekaj konkurence, ampak pri vodi je sam strošek “blaga”, se pravi vode oz. elektrike, če precej nižji kot pri elektriki s tem pa je delež omrežja in vzdrževanja le tega toliko večji. Konkurenčnih vodnih omrežij pa praktično ni mogoče imeti, zato smo tukaj obsojeni na monopolizem.

In pri monopolističnih sistemih država ponavadi monopolista omeji s pravili, da le ta ne bi svojega monopolističnega položaja (preveč) izkoriščal za lasten profit na račun odjemalcev. Konkretno pri komunalnih storitvah je to urejeno na način, da mora monopolist, ki izvaja posamezno komunalno službo, svojo ceno utemeljiti z elaboratom, vse skupaj pa potrdi pristojni organ, ponavadi občinski svet. Elaborat ima predpisano vsebino, tudi z elementi primerjave s prejšnjo ceno, s primerljivimi območji in podobno. Na ta način se s proceduro priprave in sprejemanja poiskuša zagotoviti primerno ceno komunalnih storitev.

Continue reading “Čigava je voda”