Avtonomni avtomobili na naših cestah – kdaj?

Občasno na Discovery Science kanalu naletim na oddajo o DARPA tekmovanju, in sicer Urban challenge 2007. Naloga je bila izdelati vozilo, ki bo samostojno (brez voznika) prevozilo začrtnao pot, in to med ostalimi udeleženci prometa. Pa še vmes mora malce parkirat in izvajati podobne nepomembnosti. Šestim je uspelo, vpovprečna hitrost zmagovalca pa je bila 22,53 km/h.

Ob tem se jasno pojavi razmišljanje, ali se ne bi dalo to tudi enostavneje. Recimo da je cilj vozilo, ki prepelje človeka od točke A do točke B. Čim udobneje in čim hitreje. Kot recimo taxi.

660px-ElementBlack2

Prvi del, da vozilo načrta pot in jo odpelje, je več ali manj trivialen. Ni ravno trivialen, ampak pot načrtovati zna dandanes že vsaka GPS naprava za par 10 EUR. Da pa avto potem to še odpelje, pa tudi ni neka velika znanost. Ob tem predpostavljam, da sta tako GPS lokacija kot tudi digitalen zemljevid natančna na centimeter. Kar v bistvu sploh ni pretirana predpostavka.

Večji problem so pa ovire. Predvsem druga vozila, semaforji, križišča, pešci. Rešitev bi lahko bila, da bi vsak avto sporočal svojo pozicijo in svojo pot. In vsak avto bi te podatke sprejemal od ostalih v recimo rangu 500 metrov. In potem se bi usklajevali. Na križiščih semaforji sploh ne bi bili potrebni. Prvi avto, ki bo prišel v križišče lepo odpelje. Drugi mu sledi. Nato tretji itd… Če bi recimo dva imela pot, ki se križa na istem mestu v istem času, bi pač drugi malce upočasnil, potrebna je sekunda ali dve, in že bi se zgrešila. Seveda se načrtovanje prehoda čez križišče začne že kakšnih 500 metrov prej, se pravi cirka 20 sekund pri 100 km/h.

Reakcija potnikov v vozilu, ki se biža križišču z 100 km/h, brez upočasnitve, in križišče prepelje 1 sekundo (=27 metrov) po tem, ko mu je pot prečkalo drugo vozilo, hkrati pa že prihaja novo iz leve, si težko predstavljam. Verjetno bi bilo pa dobro, da bi sestavni del načrtovanja vožnje čez križišče bilo tudi zatemnjevanje oken in predvajanje pomirjevalne glasbe.

Svojevrstno doživetje bi bila tudi vožnja v takšnem avtomobilu ponoči, brez luči :-))) ki jih seveda ne potrebuje.

Na enak način, kot bi se planirala vožnja skozi križišče bi se lahko planirale tudi ostale morebitne kolizije. Recimo ko dva avtomobila peljeta v isto smer po isti cesti, le da gre en 100 km/h drugi pa 120 km/h. Drugi bi šel malo počasneje, prvi pa malo hitreje. Pa bi šlo.

Če je ideja o mreži pametnih avtomobilov vseeno malce preveč liberalna, bi bila lahko križišča organizirana bolj avtoritarno. Da ima križišče pač svoj “server”, ki sprejema zahteve približajočoh se vozil, le ta pa jim potem določa “slote”.

Če GPS ni dovolj natančen za usmerjanje avtomobilov, se da relativno poceni označiti robove oziroma sredine cest tako, da jih lahko avtomobili zaznavajo brez tega da bi imeli težave z odsevi, bleščanjem, madeži, packami, ipd… kar vse nekako moti sisteme, ki se trudijo nadomestiti človeški vid z računalniškim. Precej ceneje in učinkoviteje je cestam dodati ustrezne markerje.

Ostanejo samo še ovire. Recimo skala sredi ceste, pešec ali krava na cesti. Z laserskimi scanerji, ki so se jih posluževali tudi avtomobili na DARPA izivu, bi to lahko v veliki meri omejili. Ampak resnici na ljubo, kdaj ste pa nazadnje imeli na cesti takšno situacijo?

Tehnologija za vse to, je na voljo že danes. Res pa je osnovni problem to, da je za takšen sistem potrebno, da ga ima 100% vozil v prometu. Kar nekako pomeni, da ni mehkega prehoda v nov sistem. Sicer pa tudi za električna vozila tehnologija obstaja, pa še kar svinjamo z naftaši.

Bi pa verjetno uvedba avtonomnih vozil prinesla tudi druge spremembe. To bi namreč lahko bil javni prevoz. Se pravi da nimaš svojega avtomobila, ampak enostavno pokličeš, in že se pripelje. In te odpelje. In potem bi pameten sistem poslal zjutraj avtomobila na obrobja, kjer so ljudje, jih odpeljal v službe, vmes bi se šli lepo napojit (z elektriko ali čem drugim), nato pa jih odpeljali nazaj. V povprečju bi bilo potrebno manj vozil kot danes, pretočnost pa bi bila večja zaradi boljšega usklajevanja poti.