Rašica v snegu

Prav paše takšen dveurni vzpon na Rašico in nazaj. Pot je bila sicer kar zaledenela, in na trenutke je bilo potrebno kar paziti, da sila gravitacije ni opravila svoje temeljne vloge. Danes sem sicer zavil na koncu po drugi poti, se malce izgubil, ampak ta hrib je itak tako majhen, da se hitro najdeš nazaj.

pic_Mtf_l

Je bilo pa danes kar precej prometa. Na poti navzgor sem srečal že sestopajočo skupno “100 žensk na Triglav”, ki so očitno že toliko postarane da namesto na Triglav sedaj hodijo na Rašico.

Sicer pa so takšni sprehodi pri meni bolj meditativne narave. Paše vsake toliko časa malce sproščeno razmišljati o vsem, in ničemer. Ko ti misli begajo sem ter tja, zavestno jih pa predvsem pošiljaš stran, da bi užil mir, ki ti ga nudi speča zimska pokrajina, če izbereš malce bolj odljudene poti. Upam, da bo čez dva dni napovedano sneženje opravilo svoje delo, da bom lahko podoben sprehod ponovil še kdaj preden poberejo ves sneg.

Zmagovalec današnjega sprehoda pa je vsekakor bil en vapo (vaški posebnež), ki je na Rašico prihodil kar v majici s kratkimi rokami. Saj verjetno je pred tem tekel pa mu je zakuhalo. Ampak vročine res ni bilo nobene.