Sveta preproščina

“Trdim, da niti proizvajalci niti trgovci ne bi imeli poguma, da bi to vključili v cene,”

Je izrekel Zoran Janković in ostal živ. Kje se skriva hakeljc ve le on. Morda bi ta, ne prenos DDV v končno ceno, dosegel z dekretom ali grožnjo po nacionalizaciji, če se tega ne bi držali. Ali pa gre za enostavno zavajanje. Saj (celotnega) DDVja v nobenem primeru proizvajalci in trgovci ne vključujejo v ceno, ampak ga enostavno dodajo na koncu svoji ceni. Kar je recimo v ZDA še precej bolj transparentno, in večkrat za nas evropejce neljubo presenečenje, ampak koncept je isti.

Trditev, da dvig DDVja na končne cene ne bo imel vpliva je čisto farbanje in futranje svojih vernikov. Tega nihče, razen njegovih vernikov ne more kupiti. Seveda ima marsikatero podjetje še prostor za nižanje lastne cene, ampak prav gotovo tudi dobre razloge, da tega niso storili že dosedaj. Ampak prav gotovo jih je pa tudi veliko, ki te rezerve nimajo.

In, če se sedaj postavite v kožo direktorja podjetja, ki mora, zato da se dvig DDVja ne bo odražal v višji ceni za potrošnika, lastno ceno znižati za cirka 2%. Kje boste pridobili to razliko:

  • nižje plače zaposlenim
  • nižji stroški surovin
  • nižji dobiček lastniku
  • notranje rezerve

Jasno, prvi odgovor so notranje rezerve. To nikogar ne boli. Vprašanje pa, koliko ima po sedaj že par sušnih letih to veze z realnostjo. Večina podjetij je že racionalizirala, kar se je racionalizirat dalo. Oz, če malce skočim v stran, definitivno se da v javnem sektorju še veliko več racionalizirati, kot v zasebnem. Torej, če je bil tole vaš odgovor, potem dejmo ta 2% iskat v javnem sektorju in ne z višjim DDVjem.

Nižji dobiček lastniku je verjetno drugi, ali morda celo prva izbira. Popularno ni kaj. Če ste ga izbrali, si verjetno želite zamenjati Jon Bon Jovija na enem od koncertov uživajoč stoječe ovacije (ostarelih dam). Ampak lastnik ima roko nad podjetjem, in nad vami kot direktorjem. Ali ste res prepričani, da mu želite to predlagati? Verjetno je v teh sušnih časih tudi sam že zategnil pas, če ga ni, ste pa lahko prepričani, da ga tudi sedaj ne bo.

Stroški surovin so brezpredmetni. S tem nižanje le prenašamo na drug nivo. In ponovimo celotno zgodbo za drugo podjetje, vašega dobavitelja.

No, ostane žal najbolj realna opcija. Ni nujno, da se odraža v nižjih plačah. Lahko se odraža v manj zaposlenih. In brezposelnih je kriza pridelala že obilo. In, če premorete vsaj malo miselne logike, verjetno ni težko razumeti, da, če je podjetje že prišlo do točke, kjer je bilo prisiljeno odpuščati, so vse ostale ukrepe že privili do skrajne meje. In če so jih privili, tudi za ta klinčeva 2% nimajo druge možnosti.

Seveda ima pa Jankovič tudi za to rešitev, če ga boste le vprašali. Bo vsak prispeval malo. Odgovor, ki zadovolji vse. Saj res, komu se bo pa poznalo tistega pol procentka? Če ste pristaš te ideje, potem pa kar lepo na črpalko. Kolk stane kapljica bencina? Nič! No, potem mi pa nakapajte poln tank prosim. O sveta preproščina.

Seveda pa teh 2% ne bi vrgli preč. S tem denarjem bi podprli nove investicije. Zgradili drugi tir do Kopra. Zagnali nov investicijski ciklus. Rešena gradbena podjetja, bodo začela na novo zaposlovati, novi zaposleni bodo plačali več davka, več prispevkov, več bodo trošili, bomo zgradili še novo pristanišče, še dva dodatna tira, avtocesto, … je dejal lažnivi kljukec grof Münchhausen, in se za lase potegnil iz močvirja. S konjem vred.

Sumasumarum se Jankovičeva ideja zapiše preprosto takole:

Z dvigom DDVja, ki se bo prenesel delno na plače delavcev in delno v višje stroške potrošnikov, nam ne bo potrebno posegati v javni sektor, omogočil pa nam bo nove velike investicijske projekte, kjer so si novodobni tajkuni dokazano delili provizije.

Janković v bistvu igra na zelo podoben način kot je igral Janša pred kakšnim letom z projektom 4x proti. Važno je biti proti, in pri tem ne izbiramo sredstev. Janša je to nekako opravičeval z tezo, da je Pahorjeva vlada itak nesposobna, nima zaupanja javnosti, in je bolje da čim prej gre, ker bi tudi morebitne koristi predlaganih reform ob nadaljnjem delu takšne vlade hitro izginile. Ponudil je sebe za rešitelja in dobil mandat.

Nekaj podobnega ima v mislih lahko tudi Janković. Naj proba! Morda le en prijateljski namig, da bi vseeno malce razmislil o tem, da se je nezadovoljstvo z Pahorjem medilo 3 leta, preden ga je Janša vnovčil. Pa da je bil velik del razočaranja nad Pahorjem posledica njegovega nedelovanja, pri Janši so pa kar močno in oštro zastavili in jim nedelovanja res ne moremo očitati. Ampak hej! Imamo demokracijo. Če bo treba še na en referendum ali volitve, bomo pač šli. Jaz mu tega ne bom zameril. Da se mi zdi trapasto, pa verjetno tudi ne rabim posebej poudarjat. Ali pač?

 

Kdaj se je smiselno zadolžiti

Se zgodi, da za nakup izdelka ali storitve enostavno nimamo denarja. Banke nam v tem primeru ponujajo raznorazne rešitve, od limita na tekočem računu, do raznih kratkoročnoh in dolgoročnih kreditov. Pa tudi prodajalci marsikdaj ponujajo še posebej (ne)ugodne kredite. Skupaj z spretnim marketingom, so nas že skoraj prepričali, da je kredit naša pravica, nekaj kar je povsem običajno in v bistvu si čuden, če nisi zadolžen.

Prvo pravilo, ki ga je dobro upoštevati je, da naj ročnost kredita nikakor ne presega življenske dobe tistega, kar z njim financiramo. Konkretno: kupiti računalnik na 36 obrokov je zelo vprašljivo, ker se nam zna zgoditi, da nam ta računalnik več ne bo všeč, in bomo želeli novega, še preden ga bomo v celoti odplačali. Sicer prodajalci pogosto to že sami upoštevajo, ampak ne škodi, če smo na to pozorni.

[Read more →]

Po Ljubljani

Včeraj se mi ni dalo nič pametnejšega početi, zato sem lepo odvandral malce po Ljubljani, in naredil par fotk. Prepoznate vse junake na njih?

Stavkovne nebuloze

Ena večjih nebuloz, ki so jih izumili sindikalisti je ta, da smo državljani, s tem ko nismo pripeljali otrok v večjem številu v vrtce in šole, izrazili podporo in solidarnost s stavkajočimi. Pa kaj še! Konkrento na naši šoli so obesili obvestilo da bo šola na dan stavke ZAPRTA. In kaj mi kot staršu preostane drugega, kot da otrokom organiziram varstvo. Res so nato, dan pred stavko, obesili obvestilo, da bodo starši lahko, v kolikor ni druge možnosti, otroke pripeljali tudi v vrtec ali šolo, amak je bilo to treba napovedati. Sploh pa je vsak resen, do takrat že našel rešitev.

Naj drugič stavkajoči jasno povedo, da naj otroke obdržijo doma le tisti, ki stavko podpirajo, pa bomo potem videli kolikšna je podpora in solidarnost.

[Read more →]

Javna vs. zasebna poraba

Zadnjič je v studiu ob 17ih, v sklopu predstavkovnih oddaj v medijih, prof. Tajnikar (upam da nisem kaj zamešal), izjavil, da je v bistvu vseeno, ali ustvarjen BDP porabimo z zasebno ali z javno porabo. V obeh primerih bo BDP enak, se pravi ni bistvene razlike.

Ja. Makroekonomsko gledano prav gotovo ne, gledano s strani vsakega posameznika pa je prav gotovo velika razlika, ali si recimo obleko sam kupiš ali pa ti jo zagotovi država. No, pa obleka je res malce za lase privlečen primer. Bolj so omenjali recimo zdravstvene storitve. Češ, če bomo z varčevanjem znižali javno porabo na tem področju, bo pač se povečala zasebna poraba. In znova, po mnenju našega (pre)dragega profesorja ni nobene bistvene razlike.

[Read more →]

Garmin vs. Endomondo

Kar nekaj časa že uporabljam razne GPS naprave, za šport ponavadi Garmin športno uro, prej Forerunner 305, sedaj pa Forerunner 310XT. In pa seveda mobilni telefon, ki sedaj že kar po pravilu vsebuje tudi GPS, ter se z ustreznim programom prelevi v vestnega beležnika športnih dosežkov.

GPS že v sami osnovi, ni nekaj natančnega. Kako pa naj bo, če se računa pozicija na osnovi signalov iz satelitov, ki blodijo po vesolju na višini cirka 20.000 km. Zato je takšna natančnost, kot jo dosega že kar presenetljiva. Potem pa iz tega preko raznih modelov še preračunajo porabo energije. Pri slednjem si sicer lahko pomagajo še z dodatnimi senzorji, recimo srčnega utripa, ampak ključen je model.

Zato me je zanimalo, kako enake športne dejavnosti vidita Garmin Forerunner 310XT in Endomondo na iPhonu 4s. Pri čemer je Garmin imel tudi merilec srčnega utripa, Endomondo pa tega podatka ni imel na voljo.

Preglednica lepo pokaže, da sta pri razdalji kar enotna. Endomondo sicer nameri do 5% več, ampak to niti ni tako veliko. Aja, razlike v časih, so zato, ker pač nisem vklaplal in izklapljal v točno istih trenutkih, ampak takrat sem tipično tako ali tako miroval, tako da to prav veliko na ostale podatke ne bi smelo vplivati.

[Read more →]

Pomladne fotke

Da ne bom samo s politiko težil in zastraševal že tako prestrašenih ljudi, malce pomladnega cvetja.

Grška zgodba na naslovnici Sobotne priloge

Vsekakor ne moremo preskočiti opisa trenutnega stanja v Grčiji v današnji Sobotni prilogi. Sicer ne vem koliko je to vse res, ampak glede na to, o kakšnih protestih so poročali iz Grčije v zadnjih dveh letih, ne dvomim preveč v napisano.

Grčija se pospešeno spreminja v klasično državo tretjega sveta. Brezposelnost med mladimi je pretekli teden presegla petdeset odstotkov. Socialna država izginja s svetlobno hitrostjo. Pokojnine so se v zadnjih mesecih – vse po nalogu evropskih institucij – v povprečju znižale za dvesto evrov. Minimalna plača je s slabih 800 padla na 568 evrov. Letos bo delo izgubilo 15.000 javnih uslužbencev. Država se krči na vseh ravneh. Najbolj pada po šolstvu in zdravstvu. Še huje je v zasebnem sektorju, kjer plače zamujajo tudi po leto dni, zahtev sindikatov pa ne posluša več nihče. Kriza je za lastnike in direktorje podjetij absoluten alibi za vsesplošno mesarjenje. Ulice Aten so polne beračev in novih brezdomcev. Mnogi izmed njih so še pred letom ali dvema živeli udobno urbano življenje. Ostala jim je le ulica, kjer pa v boju za preživetje vlada huda konkurenca. (Boštjan Videmšek, Atene, Sobotna priloga, 7.4.2012)

[Read more →]

Vladni ukrepi

Z današnjimi vladnimi predlogi, ki obravnavajo še prihodkovno plat, je sedaj paket popolen. Vlada predlaga posege na zelo zelo širokem področju. Popolnoma jasno je, da bo vsak ocenjeval predloge glede na to kar pomenijo njemu osebno. Nikakor ni za pričakovati, da bo nek uradnik v javnem sektorju zadovoljen, če bo dobil 10% nižjo plačo. Ne moremo pričakovati, da bodo zadovoljne bodoče mamice, ki bodo deležne nižje porodniške, niti sedanje mamice (in očki), ki bodo po novem morali plačevati vrtec tudi za drugega otroka.

Vlada se je očitno odločila stopiti naproti sindikatom in tako predlaga uvedbo davka na finančne transakcije, dodatnega dohodninskega razreda in povišanje obdavčitve dohodkov iz kapitala za 5 odstotnih točk.

Pri teh slednjih se sicer globoko strinjam z Semoličem, ki je dejal, da bi tovrstni ukrepi bili simbolično zelo pomembni. Ja strinjam se s Semoličem. Gre za simbolično, in samo simbolično, pomembne ukrepe. Dejstvo namreč je, da tisti bolje plačani posamezniki, ki bi jih želeli dodatno obdavčiti, bodo že najeli ustrezne strokovnjake in se temu izognili. Ampak, če so sindikati zadovoljni s simboliko, naj jo pač imajo. Nekaj jim je pač potrebno dati.

[Read more →]

Osebna vročitev

Sedaj sem v kratkem času dobil dve pošiljki z označbo “OSEBNA VROČITEV ZUP”. In, ker je prvo za mene prevzel kar družinski član (žena) me je zanimalo, kaj dejansko pomeni “OSEBNA VROČITEV ZUP”. In res je zakon pisan tako, da naj bi to dejansko bila vročitev osebi, na katerega se zadeva nanaša. Kako hudiča je potem poštar to vročil moji ženi?

Odgovor se skriva v spremembi zakona o upravnem postopku iz leta 2007.

“(2) Kadar stranka o obstoju pooblastila ne obvesti organa, ki vodi postopek, vročevalec pooblaščencu lahko vroča vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ. Vročevalec na vročilnico čitljivo napiše osebno ime in številko osebnega dokumenta pooblaščenca, ter jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrne organu. Pod enakimi pogoji lahko pooblaščenec prevzame dokument pri pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot svojo dejavnost, ali pri organu.”.

Bistvo spremembe je v tem, da se je pred tem pooblaščenec moral vročevalcu (poštarju) izkazati s pooblastilom, ki ga je podpisal naslovnik, po spremembi pa zadošča, da poštar le popiše kdo prevzema, le ta pa podpiše izjavo da je bil pooblaščen.

[Read more →]