Krneki

Šoping

Baje, da je šoping postal naš način življenja. Tako pravijo. Da namesto v naravo raje zahajamo v velike šoping centre, kjer preživimo pol dneva. Seveda tudi mene zanese tja. Čeravno se tega zelo redko veselim. Ponavadi grem, ker pač moram.

Zato pa takrat opazujem okoli sebe. In kaj vidim? Zelo malo ljudi, ki bi bili veseli. Večina je zaskrbljena (valjda, saj bodo spet spraznili denarnico), ali pa malce načetih od silne gužve, napora izbiranja in napornega dneva, ki je za njimi.

Nekaj čisto drugega, kot če recimo pogledaš ljudi na Šmarni gori, kjer so sicer zadihani, zato pa toliko bolj veseli.

Seveda je najlažje za ta premik v kvaliteti življenja okriviti šoping centre. Kapitalizem. Turbopodjetnike. Amak resnica je mnogo bližja. Resnica je v nas samih.

Jutri, ko bo znova lep dan, se vprašajte, kje ga želite prebiti. Nič ni narobe, če boste izbrali šoping center. Pomembno pa je, da je izbira vaša. Da ne odločajo drugi o vaši usodi.

Osebno

Včasih je težko biti šef

Danes sem moral pritisniti na zaposlenega. Dejstvo je, da ni opravil nalog, ki si jih je sam zastavil. Rok je pa mimo. O tem me niti ni obvestil, da bi recimo replanirai projekt. Na večkratna vprašanja, ali potrebuje pomoč, je bil odgovor vedno nikalen.

Kaj mi je bilo storiti? Še enkrat poiskusiti s pomočjo, ali preiti na bolj oster način? Odločil sem se za slednje. Ne z lahkim srcem, in ne brez slabe vesti. Zavedam se, da to lahko pomeni tudi njegovo destimulacijo. Da bo morda začel iskati novo službo. Škoda ga je, ker določene kvalitete vseeno ima. Ampak koliko časa naj se tolerira slabo delo? Morda toliko, da bodo pod vprašaj zaradi položaja prišle še službe ostalih sodelavcev?

Me prav zanima, ali se z tem vidikom sooča kakšen od socialistov, ki na glas obsojajo nas turbokapitaliste, nas neoliberalce. Med katerimi smo tudi tisti, ki se podpisujemo pod plačilne liste svojih zaposlenih. Z veseljem mu za en mesec prepustim to delo. Naj uživa!

Politika

LDSova izbira

Zanimivo, kako si danes na konju in jutri pod oslom. Dejstvo je, da je Drnovšek povzdignil LDS, mu dajal pečat in ga potiskal naprej. In da je bil danes izbran Kacin.

Ne, ali Kacin ne bo dolgo predsednik, ali pa LDS ne bo več stranka kot smo jo poznali. No, to po pravici povedano že sedaj ni več.

Čeprav na prvi pogled čudno, je LDS verjento izbrala najboljšega kandidata. ker sedaj je verjetno vsem jasno, da je potrebna korenita prenova stranke, ki bo naplavila na vrh tudi novega predsednika.

Zaželimo jim uspeh. LDSu namreč. Slovenija si zasluži tudi dobro opozicijo.

Ekonomija, Osebno

Pšenični zdrob

Zadnjič v Mercatorju izbiram pšenični zdrob. Ker rad preverim ponudbo, sem pogledal kaj ponujajo. Najenostavnejši stane cirka 220 SIT/kg. Seveda imajo tudi posebne, takšne z baby oznako. Zdrob je seveda zdrob, povrh vsega še isto šifriran (Tip 400). Ampak mladi starši seveda radi kupijo svojemu otroku nekaj boljšega, zado rade volje za isti zdrob odštejejo 500 SIT.

Če pa zdrob malce bolj grobo zmeljejo, dobi seveda novo ime. Takšnemu se reče Kus-Kus, pa še kakšna kamela mora biti zraven narisana in že ga lahko prodajaš za 1000 SIT / kg.

Moka, iz iste surovine, le nekoliko drugače se obdela pa pride cirka 100 SIT/kg.

Moram reči da je prav zabavno pogledati kaj dela marketing in trženjski pristopi iz nas potrošnikov :-)))

Ekonomija, Politika, Razmišljanja

Generacijski razkol

Leta 1955 so sklenili medgeneracijsko pogodbo, ki je zagotavljala upokojencem varno prihodnost, redno pokojnino in še nekatere ostale pravice. Leta 1955 je prišlo 6 zaposlenih na enega upokojenca. Ker je bilo financiranje pokojnin izvedeno le z medgeneracijsko pogodbo, je 6 zaposlenih prispevalo denar za eno pokojnino.

Leta 2015 bo na enega upokojenca prišlo 0,8 zaposlenega (*). Predvidena pa je tudi sprememba pokojninskega sistema, po kateri bo moral zaposleni prispevati pokojnino za enega in še za četrt. Plačevati pa bo moral še prispevek za svojo pokojnino, ki jo bo praktično v celoti dobival le iz naloženega denarja v razna rentna in ostala varčevanja. Pokojnine iz medgeneracijske pogodbe bo verjetno le za ščepec.

Leta 2015 po avtor tega članka star 43 let in bo imel v najboljšem primeru 17 let delovne dobe.

Leta 1955 me še ni bilo. Leta 1955 nisem podpisal nobene pogodbe, niti nisem nobenega pooblastil, da v mojem imenu podpiše pogodbo, zaradi katere bom polovico svojega zaslužka namenil za poravnavanje pravic, ki jih je nekdo nekomu priznal, ker se ni zavedal razvoja dogodkov.

Ne samo naša vlada, celoten zahodni svet, ki je imel v svojih sistemih medgeneracijsko pogodbo se ubada s podobnimi problemi. Sedanja slovenska vlada, na čelu z g. Ropom (ime mu ni ravno v čast), je pripravila t.i. belo knjigo pokojninske reforme. Žal je še nisem prebral, vendar so mi ideje všeč. Sam bi, kot zagovornik mlade generacije, še ostreje opravil s pravicami ostarelih, še bolj vse skupaj postavil na ekonomsko/podjetniške stebre. Seveda pa dopuščam tudi možnost, da v knjigi pišejo čisto druge stvari, kot so mi bile predstavljene iz medijev.

Sindikati organizirajo proteste proti spremembi pokojninskega sistema. Na svojo stran pridobivajo stavkajoče z raznimi manipulacijami in tolmačenjem bele knjige za svoje podle namene. Jasno, leta 2015 bodo te gospodje skriti v varnem brlogu upokojenih, sami so pa brez izjeme toliko pametni, da četudi se takrat sistem sesuje, bodo dobro preskrbljeni. Raziskave javnega mnenja pa kažejo, da ljudje, tudi tisti, ki protestirajo, ne vedo praktično nič o vzrokih reforme, o sami reformi in posledicah, če do reforme ne pride.

Žal smo mladi še preveliki idealisti, še premalo navajeni borbe za svoje pravice, razen kadar gre za študentske bone, da bi se sedaj postavili po robu generaciji, ki nam bo, ob ne spremembi pokojninskega sistema, zavrla razvoj in življenje. Že sedaj je težko poskrbeti za svojo eksistenco, svoje stanovanje, z dodatnim bremenom, ki se bo neprestano večalo, pa bo to še težje. Naš upor proti nasprotnikom sprememb je še dodatno otežen, ker se je potrebno boriti proti starim sindikalnim mačkom, proti ljudem, ki imajo vsi po vrsti več desetletij več izkušenj in tudi proti lastnim staršem.

Leta 2015 se bo tudi v naših vrstah našel sindikat, ki bo zagovarjal naše pravice. Vendar bo takrat izbruhnil upor iz vrst obupanih, iz vrst ljudi, ki nimajo več kaj izgubiti. Takrat ne bomo pripravljeni na pogajanja, o delitvi bremena. Takrat bo v naših vrstah policija, vojska in sodstvo. Takrat ne bo popuščanja, kajti izgubiti ne bomo imeli več kaj.

Zavedam se, da je sprememba pokojninske zakonodaje težko, neprijetno in nehvaležno delo. Vendar se morajo tisti, ki so leta 1955 premalo pogledali naprej, sprijazniti s svojo napako. Nujno je potrebno omejiti pravice upokojencem. Konec koncev so bili zraven, ko se je sprejemala medgeneracijska pogodba. In če so jo sprejeli, naj tudi odgovarjajo za to. Ravno tako, kot jaz sam nosim bremena in koristi vseh pogodb, ki sem jih sprejel, pa naj gre za enostavne kredite, nakup na več čekov, štipendiranje in šolanje. Vsekakor pa ne mislim sprejeti pogojev pogodb, ki so mi jih drugi sprejeli.

Predlog o spremembi pokojninske reforme se mi zdi sprejemljiv. Sam bi še znižal zagotovljeno varnost in več prepustil lastni pobudi po varčevanju. Predlagal bi sistem, v katerem lahko posameznik v celoti prepusti upravljanje pokojnine državi ali pa v celoti prevzame skrb v svoje roke. Vsem zasebnim skladom bi ponudil varstvo države, če oni sprejmejo pogoje poslovanja, ki zagotavlja varnost.

Predlagam objavo bele knjige na Internetu.

Predlagam javno objavo vseh pogajanj med raznimi socialnimi partnerji.

Predlagam, da vsi odpremo oči, in se nehamo slepiti, da tukaj ne gre za nas. Gre za nas, našo bodočnost in bodočnost naših otrok. Vsekakor pa pazimo, da ne bomo tudi mi sklepali pogodb v imenu naših otrok, ki se bodo nam nato morali upreti. Tako kot se moramo mi.
————————–
(*) – leta 2002 je bilo razmerje 1 upokojenec : 1,6 zaposlenega.

PS: To je bilo v orignalu objavljeno na http://www.geocities.com/Athens/Forum/8223/, kar pa ni preživelo do danes. Tekst sem pobral iz druge objave na straneh Libertarnega kluba, in iz Arnesovega newsgroup arhiva. Pa da vidimo, ali bo preživelo.