Ravno sem končal z branjem knjige nobelovega nagrajenca Paula Krugmana – End this depresion now!, ki obstaja tudi v slovenskem prevodu (sam sem bral na kindlu v angleščini). Knjiga je precej aktualna, izšla letos, obravnava pa spopad z krizo. O sami vsebini in predvsem mojem komentarju nanjo kdaj drugič, je pa zanimiv tale odstavek. Naj ga zapišem v lastnem prevodu.

Normalno bi si mislili, da je najboljša opcija predsednika vlade, da sprejema odločitve, ki mu bodo zagotovile ponovno izvolitev. Ne glede na to, kako slabi so izgledi za ponovno izvolitev, to je njegova glavna strategija. Toda v obdobju globalizacije in EUnizacije menim, da so voditelji majhnih držav v drugačni poziciji. Če zapustiš svoj položaj z še vedno visokim ugledom v krogu uglednežev iz Davosa, je na voljo veliko raznih foteljev v EU komisarijatih ali IMFju in podobnih inštitucijah, za katere je primeren, pa čeprav je za seboj pustil popolnoma razočarane državljane. Še več, to je včasih celo prednost.

Zanimiva misel. Sploh, če pomislimo na razne rope ali cvikle, ki so … no, naj se imajo lepo. Kako se vam zdi tale odstavek v povezavi z Pahorjevimi idejami, da gre on lahko delati tudi v tujino? No, odločil se je za drugo, težjo pot. Morda bo šel pa Turk sedaj po tej poti.

Seveda se bo takoj našla kopica znalcev, ki so to že itak vedeli. In imajo točen seznam, kam da bodo po odhodu odšli sedanji oblastniki, pa da je to že sedaj razvidno iz tega kako delajo. Lepo prosim, ne bit pametni po toči. Napišite danes, kaj vam je očitno. Se bomo potem skupaj smejali, ko bo ali pač ne bo res.

Morda je pa vseeno za poudariti še enkrat del te izjave. In sicer tisti, da so “voditelji majhnih držav” v drugačnem položaju. Ne gre samo za voditelje, cele države so v drugačnem položaju. V tej knjigi še toliko bolj očitno, ker se knjiga v glavnem ukvarja s položajom in možnostmi v ZDA. Državi, kjer imajo tiskarno dolarjev, pri nas je več nimamo, s tem pa nam tudi odpade del arzenala v spopadu z krizo, razen seveda, če uspe naš novi predsednik zašarmirati še Angelco, pa da mu le ta posodi kakšno kovnico, ki bo za nas čisto dovolj, tiskarna bi bila že kar preveč.

Morda še ena misel iz knjige, ki sicer ni eksplicitno zapisana, se pa ponavlja in ponavlja. Prejšnja velika depresija se je končala z vojno. Smo se kaj naučili iz tega? Zakaj torej čakamo z novo vojno? Ampak o tem kasneje, moram misli še malce urediti.