Virantov paradoks
Virant oz. Državljanska lista se je znašla v zanimivi situaciji. Kar naenkrat je odgovorna za sestavo vladne koalicije. Vendar pri tem ne smemo pozabiti, da je možnih koalicij brez DLGV precej več, kot takšnih z njo. Začnemo lahko kar z PS + SDS in potem raznimi pritiklinami, in bomo zelo hitro prišli do veliko možnih kombinacij.
Že že, ampak te niso realne. Ja, niso. Niso realne iz enega samega razloga, ker smo pozicije nekaterih z kom bi, in z kom ne bi, že ponotranjili, takorekoč posvojili. In se več ne sprašujemo kaj je narobe z Jankovičem ali Janšo, da ne moreta skupaj sodelovati v dobro Slovenije. Ne, smo pač sprejeli, da NSi z levimi ne gre skup, PS ne z desnimi, Pahorjevi (Pahor bi morda celo šel) pa ne z nobenim, ki ga ne požegna Kučan.
In v takšni zreducirani množici preostalih, kjer si je vsak razvajen otrok že izbral s kom ne želi sesti, in kom ne spati, in katere pravljice ne mara, prav malo pa je povedal o tem kar želi, kaj ima rad in kaj bi rad dosegel, je na DLGV naloga, da izbere s kom naj gre. S tem pa jasno tudi prevzame odgovornost. Dejstvo je, da bo glede na volilni rezultat predvsem pa trenutno stanje v državi, kakršna koli že bo koalicija, takoj štartala s sicer večinsko podporo poslancev, pač pa manjšinjsko volilcev. In po prvih sprejetih ukrepih, bo njena priljubljenost še padla.