Virantov paradoks

Virant oz. Državljanska lista se je znašla v zanimivi situaciji. Kar naenkrat je odgovorna za sestavo vladne koalicije. Vendar pri tem ne smemo pozabiti, da je možnih koalicij brez DLGV precej več, kot takšnih z njo. Začnemo lahko kar z PS + SDS in potem raznimi pritiklinami, in bomo zelo hitro prišli do veliko možnih kombinacij.

Že že, ampak te niso realne. Ja, niso. Niso realne iz enega samega razloga, ker smo pozicije nekaterih z kom bi, in z kom ne bi, že ponotranjili, takorekoč posvojili. In se več ne sprašujemo kaj je narobe z Jankovičem ali Janšo, da ne moreta skupaj sodelovati v dobro Slovenije. Ne, smo pač sprejeli, da NSi z levimi ne gre skup, PS ne z desnimi, Pahorjevi (Pahor bi morda celo šel) pa ne z nobenim, ki ga ne požegna Kučan.

In v takšni zreducirani množici preostalih, kjer si je vsak razvajen otrok že izbral s kom ne želi sesti, in kom ne spati, in katere pravljice ne mara, prav malo pa je povedal o tem kar želi, kaj ima rad in kaj bi rad dosegel, je na DLGV naloga, da izbere s kom naj gre. S tem pa jasno tudi prevzame odgovornost. Dejstvo je, da bo glede na volilni rezultat predvsem pa trenutno stanje v državi, kakršna koli že bo koalicija, takoj štartala s sicer večinsko podporo poslancev, pač pa manjšinjsko volilcev. In po prvih sprejetih ukrepih, bo njena priljubljenost še padla.

Predstavljajte si, da imate tri otroke. Dva, recimo jima Janko in Zeko, sta med sabo še vedno skregana, zaradi neke igrače, ki jo je dobil en, želel drugi, med prerivanjam pa sta jo uničila in nato oba dobila vsak svoj polomljen kos (primerjava s slovenskim gospodarstvom sploh ni naključna), tretji, Gašper, pa je strpen, priden in prijazen. In jih morate naseliti v dve sobi. In nihče niti ne pomisli, da bi Gašper dobil svojo sobo, Zeko in Janko pa naj se skupaj naučita strpnosti. Kje pa, saj bi se poklala, bodo rekli. Naj Gašper za nagrado izbere, s kom želi biti v sobi. Kakšna nagrada! In, če se potem izkaže, da ga bo izbrani hudobni bratec maltretiral, nič hudega. Bo že potrpel. Saj je tolk strpen. No, pred podobno izbiro je sedaj Virant.

In ko potem predlaga, da morda pa bi vseeno, poiskali malce širšo rešitev, se pravi v delitev sob vključili še sosednjo družino, pa bi se on morda stisnil z kaknim dekličem, mulca naj pa imata vsak svojo sobo, ga pa doleti kup kritik. Kaj pa misliš da si. Saj si vendarle najmlajši. Spodobi se, da najprej stareši, …. karkoli že. Spodobi se!

V slovenski družbi Virant ni dobro odigral svoje vloge. V Sloveniji so zaželjeni novi obrazi, a ne novi ljudje. Radi bi spremenili tako, da se nič ne bi spremenilo. Kaj nam bodo novi politiki, saj imamo že starih preveč. In v takšnem okolju, je takorekoč samomorilsko prevzeti pobudo. Nihče ne kara Jankoviča ali Janše, ker v najboljšem primeru ne delata nič, v najslabšem pa spletkarita v ozadju. Saj, če ne delata nič, se pač nič ne bo spremenilo. Juhej! Volilni rezultat nam v bistvu to sporoča. Nič naj se ne spremeni!

Baje, da v Sloveniji niso še razmere, ki bi potrebovale tehnično vlado. Pogled na stanje javnih financ temu pritrjuje, gibanje pač ne. Gibanje javnih financ gre v smer, ki mu milo rečeno lahko rečemo Grška. Če dodamo še vlogo sindikatov in se spomnimo referendumov, pa mislim da bo gibanje javnih financ zelo hitro porinilo samo stanje v precej bolj kritično.

Ali je naš ideal butelj, ki, ko vidi bananin ulupek reče, o smola, spet bom padel, ali morda tisti, ki bo bananin olupek pobral in odvrgel v koš. Bodimo srečni, če tehnične vlade še ne potrebujemo, ampak morda bi jo pa preventivno vseeno postavili. Enega razloga proti ni bilo. Samo, da to ni potrebno. Brez številk. Brez napovedi. Brez obrazložitve.