Entries Tagged as ''

Maraton Alpe – čez tri hribe

Letos sem ponovil lansko turo “Preko treh hribov” z majhno razliko. Lani je bil Črnivec najvišji in prvi, letos pač najnižji in zadnji. Odločil sem se namreč prepeljati traso letošnjega Maratona Alpe, ki štarta v Kamniku nato pa preko Jezerskega (1220m), Pavličevega sedla (1338m) in Črnivca (902m) nazaj v Kamnik.

Sam sem pač “štartal” malce naprej od Kamnika, kamor me pripelje pot iz Mengša. Ampak, ker sem tudi zaključil tam, je bil krog enak kot pri originalnem maratonu.

Do Zgornjega Jezerskega ni sile, nato pa se proti nekdanjemu mejnemu prehodu nadaljuje z 3,5 km, cirka 8% vzpona. Spust ni nič posebnega, nato pa se ravnina proti Pavličevemu sedlu kar krepko pokonci postavi. Po moji oceni tam nekje 12 do 15%. Spust do Luč in naprej do Ljubnega ob Savinji se mi je že kar malce vlekel, nato pa proti Črnivcu. Nič posebnega, je pa res, da po cirka 100km v nogah in kakšnih 2000 višincih v riti, pogled na znak za 10% vzpon niti ni bil razveseljujoč. Pa še dež me je ujel na zadnji tretjini vzpona, tako da sem se moral obleči. Spust je šel pa bolj počasi, zaradi mokre ceste.

Skupaj z dostopom in nato domov sem prevozil 150km in cirka 3500 višincev v slabih 9 urah. In porabil naj bi malce čez 10K kalorij. Še zapis na gps-race.com.

[Read more →]

Ko bo zmanjkalo mleka

V zadnjih dnevih je bila zelo aktualna zgodba Viator&Vektorja. Podjetje je očitno zašlo v težave in se znašlo pred stečajem. V bistvu nič posebnega. V času zadnje krize se je to zgodilo že kar nekaj podjetjem. Vendar pa me je v tem primeru vseeno malce presenetilo neprestano vpletanje bank v razplet te zgodbe. Mediji so kar naprej poročali “Banke V&V niso odobrile”, “V&V se pogaja z bankami”, “Banek pošiljajo ljudi na ceste” ipd…

Sorry. Banke niso nič krive. Banka pogleda poslovni načrt, če vidi da je trden in je verjetno, da bo tudi banka kaj imela od tega načrt odobri in podpre z denarjem, sicer pač ne. In Viator&Vektor definitivno ni majhno podjetje, ki ne bi, z dobrim poslovnim načrtom, lahko dobilo sredstev tudi v tujini, če recimo doma, zaradi političnih zadev temu ne bi bili naklonjeni. Če pa podjetje trdnega poslovnega načrta nima, pa res niso banke krive.

Sicer pa vsaka čast direktorju. Po poročanju medijev ga ni bilo strah soočati se z delavci. To pač ni ravno pogosto.

[Read more →]

Norveška tragedija, islam in Danilo Turk

Od nedavni Norveški tragediji, ki se je začela z bombo ob vladnem poslopju v Oslu in nadaljevala s klasičnim strelskim pokolom na bližnjem otoku, kjer so se zbrali vladne stranke mladinci, nikakor ne smemo spregledati poročanja medijev. Le te se v prvih odmevih na dogodek nikakor niso mogli izogniti omenjanju islamskih skrajnežev. Seveda jih niso navajali kot domnevne napadalce, ampak že samo omenjanje, pa čeprav v stilu “ni dokazov da bi bile v dejanje vpletene islamske skupine” v bistvu namiguje na to kdo je lahko potencialni storilec.

Vendar glede na pregled podobnih terorističnih dejanj v preteklosti, spomnimo se recimo Oklahome (wikipedia – Oklahoma City Bombing) ali streljanja na šoli v Columbine (wikipedija – Columbine High School massacre) je precej bolj verjetno da sem storilec jaz ali ti (domnevam da nisi islamski skrajnež, če pa islamski skrajneži berejo moj blog, me bo pa malce začelo skrbeti) in ne kakšen islamski verski fanatik.

[Read more →]

Le Tour de France 2011

Letošnji leTour je razburljiv kot že dolgo ne, pa ga spremljam že kar nekaj let. Začelo se je precej tragično. Prve etape so zaznamovali padci in odstopi. Med njimi žal tudi Jani Brajkovič. Potem, po začetku bolj hribolazniških etap se je stanje nekoliko umirilo, začela se je bitka za končno zmago.

Thomas VOECKLER je rumeno majico prevzel v 9. etapi, poznavalci na TVju so mu napovedovali da jo bo odpeljal največ do Pirenejev. No, Thomasu jo je uspelo odpeljati do zadnje klasične etape. Odpeljal jo je preko celih Pirenejev in Alp, ter jo izgubil v 19. etapi, ki se je končala z vzponom na Alp d’Huez. Ne glede na to, da je kolesarstvo v veliki meri ekipni šport, je Thomas moral dati vse od sebe in si je 10 dni v rumeni majici res zaslužil. Ves čas, ko se je Voeckler vozil v rumeni majici, se je postavljalo vprašanje, kdaj se bodo za napad odločili glavni favoriti za zmago. Andy SCHLECK, Cadel EVANS in predvsem lanski zmagovalec Alberto CONTADOR. In do 18. etape je bilo v glavnem dolgočasno taktiziranje. V 18. etapi, z tremi gorskimi cilji konjske kategorije (HC) ter zaključkom na najvišjem etapnem cilju Toura vseh časov, na prelazu Galibier (2645 mnm) je potegnil Andy Schleck in uspel narediti pomembno razliko. Do rumene majice mu je sicer zmanjkalo še 15 sekund, se je pa Voecklerju močno približal.

[Read more →]

Na Krvavec (Zvoh, 1965 mnm)

Že lani, ko sem vzpon na Krvavec zaključil pri RTV oddajniku (1750 mnm), sem sklenil, da se bom vrnil n nadaljeval do Zvoha (1965 mnm). Danes sva s P. to tudi realizirala. Od Mengša proti Kamniku in nato vzpon na Šenturško goro, malce počitka ob vožnji po pobočju, nato pa do Ambroža in naprej do konca asfalta. Potem pa po makadamu do zgornje postaje gondole, pa na plažo, mimo oddajnika do sedla. Potem se pa počasi že začne tlakovana pot na Zvoh, ki pa je nisem zvozil. Sem šel kar lepo peš. Gor in dol. Namreč tudi dol se nisem upal voziti.

Na vrh so pritekli tudi smučarski tekači (brez smuči), ki pač tako trenirajo poleti. Vreme je bilo mrzlo, tako da sem se že za vzpon ob koncu asfalta oblekel, pa še me je občasno mrazilo. Na vrhu je bilo sicer megleno, sonce se je nekaj trudilo, vendar ni uspelo, zato sem se kar kmalu pobral dol.

Malce naprej od oddajnika je sicer postavljena tabla, ki prepoveduje vožnjo naprej tudi biciklom. Me prav zanima, kaj zakonodaja pravi o tem. Se mi zdi pa malce neumno, da se prepoveduje vožnja po poti, kjer je narava sicer obremenjena z turizmom, zasneževanjem ipd…

Spust je bil kar ok, čeprav nisem nič kaj vesel, da sem 3x se znašel v “situaciji”. Brez posledic, kriva pa majhna nepozornost. Ker je bilo dokaj mrzlo, nisem niti vse vode popil. V bistvu niti jedel nisem nič, le 4 isostar raztopljene tabletke popil na vzponu.

[Read more →]

Uničevalna moč NLB, Adrie in neurja

Nedavno neurje, ki je s točo pustošilo po Kozjanskem in Obsotelju je po prvih ocenah povzročilo za 6 mio škode (vir). Veliko?

No Adria Airways potrebuje 50 mio pomoči oz. dokapitalizacije. Za 8 neurij. A si predstavljate takšno 50 miljonsko neurje?

Ampak to ni nič v primerjavi z NLB. Tam se pogovarjamo o par 100 mio zneskih. Tudi na bolj prikrite načine. Znižanje vrednosti, se pravi škoda, ki smo jo posledično utrpeli tudi državljani, pa gre v miljarde, kot ugotavlja Bine Kordež na spletni strani Razgledi. 2 miljardi EUR je več kot 300 takšnih neurij. Ja. NLB ima uničevalno moč praktično 1 neurje na dva ali tri dni, odvisno na kolikšno obdobje raztegnemo njihov upad vrednosti.

Pa vendarle to še ni zmagovalec. Finance so ugotovile, da država vsak dan pridela primerljivih 5,77 mio EUR proračunskega primanjkljaja. Seveda ni fer, če zapišem, da je za vse to kriv Pahor, pa vendarle je številke potrebno dati v nek kontekst. Eno neurje na dan, država iz proračuna potroši več kot zbere.

Slikanje s polarizacijskim filtrom

Nisem čisto prepričan, ampak mislim da smo se s polarizacijo svetlobe, srečali že pri fiziki v osnovni šoli. Ali pa če je bila srednja, niti ni bistveno. Teorija je dokaj enostavna. Svetloba je valovanje, ki niha v več ravninah. Skratka valovi gredo gor-dol, levo-desno, in pa tudi v vseh vmesnih kotih. Predstavljajte si, da primete vrv in pač delate valove. Lahko jih delate tako da premikate roko gor-dol, ali pa levo-desno.

In polarizacijski filter, spusti čez le svetlobo, ki niha v določeni ravnini. No ni čisto tako, spusti vso svetlobo, ki niha v določeni ravnini, praktično nič pa tiste, ki niha v pravokotni ravnini, ter delno tiste vmes. Ta dokaj suhoparna fizikalna teorija pa ima čisto praktične fotografske posledice. Je že tako, da se sončni žarki od vode ravno tako odbijajo polarizirani. In s primerno usmerjenim polarizacijskim filtrom, lahko te odbite žarke, če seveda želimo, odstranimo.

Poglejmo par parov slik. Posnete so druga za drugo, z enakimi nastavitvami fotoaparata, vendar polarizaciskim filtrom obrnjenim za približno 90 kotnih stopinj.

Polarizacijski filter obrnjen da odpravi bleščanje

Polarizacijski filter obrnjen da ne odpravi bleščanja

Ni pa edini efekt primerno usmerjenega polarizacijskega filtra da ni več bleščanja, ampak posledično, ker pač ni močne odbite svetlobe, pridejo druge barve precej bolj do izraza.

[Read more →]

Google plus – first thoughts

Google can do it better, is my first thoughts about google+.

Ok, saj so lepo narejene zadeve. Očitno stavijo na poudarjanje zasebnosti, na razporejanje ljudi v kroge, s katerimi potem ločeno komuniciraš. Ne pa da tako kot na facebooku, svoje pijane fotke deliš z vsemi naokoli, družino, sodelavci in celim svetom. Da ne bo pomote, seveda se da tudi v facebooku ljudi razvrstiti v skupine in potem le posameznim skupinam objaviti nekaj, ampak prav hudo stimuliran k temu pa nisi.

Zakaj mislim, da bi lahko naredili več. Redno uporabljam kar nekaj googlovih servisov. gmail, reader, google docs, search, maps so v vsakodnevni uporabi. Ravno tako moj android telefon. Hkrati pa sem že pred časom na google račun povezal twitter account, blog ipd… In rezultat. Praktično nič.

[Read more →]

Tour de France – kolesarstvo kot najnevarnejši šport

Kot vsak julij v zadnjem stoletju tudi letos poteka Tour de France. Verjetno najznamenitejša kolesarska dirka. 3 tedne kolesarji rabijo, da prekolesarijo dobršen del Francije.

Slika ni simbolična, pa tudi iz Toura ne.

Pa vendarle imam občutek, da je letošnji drugačen. Že v prvi etapi se je zgodilo kar nekaj padcev, tudi skupinskih. In to še daleč pred ciljem. Ok, nekako je razumljivod, da se tik pred ciljem poveča napetost, poveča se hitrost, poveča se tveganje. Vsi se namreč borijo za boljšo pozicijo za tisti končni sprint, kjer bodo pokazali, kaj jim je ostalo v nogah po par 100 km prevoženih v zadnjih dnevih.

Navkljub par hudim padcem v prvi etapi ni odstopil nihče. Žal pa to ne velja tudi za peto etapo, kjer se je v padcu znašel tudi slovenski kolesar, član Radio Shak ekipe, Jani Brajkovič. Jani je bil letos odlično pripravljen, pripravljen na najvišja mesta. Čakajoč na gorske etape žal ni “preživel” sprinterskih. Svoje občutke ob tem je zapisal na blogu.

8 kolesarjev je trenutni davek toura po 7 etapah.

Če temu prištejemo še letošnjo smrt belgijskega kolesarja Wouter Weylandta na giru, se počasi postavi vprašanje, ali ni morda kolesarstvo postalo (pre)nevaren šport? Nevarnejši od formule 1 ali motokrosa.

Namerno ali nenamerno relativiziranje

V današnj petkovi centrifugi se je avtor spravil komentirati tudi predlog Janeza Janše, da bi v ustavo zapisali omejitev javne porabe na 45% BDPja. Kot prvo se je avtor obregnil ob to, da to ni nič novega, češ da je že finančni minister pred tedni predlagal isto, ko je predlagal da se javni dolg omeji na 45% BDPja. Nato pa si je dovolil še omembo, da kam bomo pa prišli, če bomo vse trpali v ustavo, in da bodo na koncu še cene frizerk v ustavi.

To, da avtor ne loči med deležem javne porabe in med zadolženostjo, pa čeprav se oboje meri v procentu BDPja, mu pač ne moremo zameriti. Nenazadnje dela na RTV SLO, kjer se strokovnost ne počuti ravno domače.

Se pa avtor v bistvu ni motil, da ne gre za nov predlog. Sam sem pokojnemu Drnovšku na enem njegovih prvih spletnih klepetov zastavil tovrstno vprašanje, in sicer, zakaj ne bi javne porabe omejili na 35%. Drnovšek je takrat dejal, da je ideja dobra, da 35% verjento ni realno, da pa bi okoli 40% šlo.

Ampak norčevanje iz tega predloga in primerjava s cenami frizerk pa res ni na mestu. Takšna ustavna določba bi bila nujno potrebna. Tako kot ustava določa delitev oblasti na tri stebre (izvršna, zakonodajalna in sodna) tako bi določba o maksimalni javni porabi določila razmerje med posameznikom in državo. Definirala stopnjo (ekonomske) svobode posameznika. Že iz tega, da sva z Drnovškom pred leti debatirala od 40%, SDS, ki mu marsikdo očita (neo)liberalizem, pa sedaj predlaga 45% nam jasno kaže, kam se posameznikova svoboda v Sloveniji giblje in da je to nujno potrebno zaustaviti.

Sam ne bi imel tudi nič proti, če bi se maksimalna stopnja zadolženosti zapisala v ustavo. Oboje bi točno določilo mejo požrešnosti politike. Apetiti politikov se sicer verjetno ne bi zmanjšali, bi jih pa verjento težje realizirali saj bi potrebovali 2/3 večino v parlamentu.

Ja, petkova centrfuga ni resna oddaja. Ampak ravno s takšnimi oddajami se oblikuje javno mnenje. V tem primeru relativiziranje politike. Vse je isto sranje. Vsi so isti. Pa ni tako! Ne glede na to, ali nam je Janša všeč ali ne, je takšen predlog vreden razmisleka in izvedbe.

Kako definirajo svojo oddajo na RTV SLO:

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvene sestavine tedna in jih poslušalcem servirajo z avtentičnimi izjavami, pojasnili in avtorskimi pripombami.