Kot vsak julij v zadnjem stoletju tudi letos poteka Tour de France. Verjetno najznamenitejša kolesarska dirka. 3 tedne kolesarji rabijo, da prekolesarijo dobršen del Francije.

Pa vendarle imam občutek, da je letošnji drugačen. Že v prvi etapi se je zgodilo kar nekaj padcev, tudi skupinskih. In to še daleč pred ciljem. Ok, nekako je razumljivod, da se tik pred ciljem poveča napetost, poveča se hitrost, poveča se tveganje. Vsi se namreč borijo za boljšo pozicijo za tisti končni sprint, kjer bodo pokazali, kaj jim je ostalo v nogah po par 100 km prevoženih v zadnjih dnevih.

Navkljub par hudim padcem v prvi etapi ni odstopil nihče. Žal pa to ne velja tudi za peto etapo, kjer se je v padcu znašel tudi slovenski kolesar, član Radio Shak ekipe, Jani Brajkovič. Jani je bil letos odlično pripravljen, pripravljen na najvišja mesta. Čakajoč na gorske etape žal ni “preživel” sprinterskih. Svoje občutke ob tem je zapisal na blogu.

8 kolesarjev je trenutni davek toura po 7 etapah.

Če temu prištejemo še letošnjo smrt belgijskega kolesarja Wouter Weylandta na giru, se počasi postavi vprašanje, ali ni morda kolesarstvo postalo (pre)nevaren šport? Nevarnejši od formule 1 ali motokrosa.

• blog Janija Brajkoviča ob njegovem odstopu.