Facebook oglasi pa razturijo
Ravno med opazovanjem ali je zunaj snega za dve ali že za tri ure kidanja sem na Facebooku ugledal naslednja oglasa.
Ni kaj, to pa je kontekstualno oglaševanje par excellence.
Vaje iz razmišljanja, pisanja in besedičenja. (by jeanmark)
Ravno med opazovanjem ali je zunaj snega za dve ali že za tri ure kidanja sem na Facebooku ugledal naslednja oglasa.
Ni kaj, to pa je kontekstualno oglaševanje par excellence.
Zanimiva zgodba o ugrabljenem novinarju, ki ga je baje pomagalo rešiti ravno to, da njegove zgodbe niso objavili tako množočni mediji kot tudi ne na wikipediji.
Ugrabljeni novinar David Rohde je med drugim poročal tudi o Srebreniški zgodbi, talibani pa so ga po ugrabitvi novembra lani držali zajetega 8 mesecev, do prejšnjega tedna.
The news of his capture and seven-month absence was kept secret through collaboration of over 35 news agencies. The successful media blackout is attributed for the safekeeping of Rohde for the duration of his detention, according to the New York Times.
Ali v času twitterja, facebooka, blogov verjamete te zgodbi? Človek bi pričakoval da se novice dandanes širijo kot požar. Ali pa je paradigma “državljanskega novinarja” le ena krilatica več, s katero se burka javnost, moč medijev pa ostaja trdno zacementirana v mainstream kanalih, ne glede na to kaj vse bi radi verjeli o naši lastni (ne)moči. Sploh tisti, ki nam jo daje 5 sekund twitterja.
Sicer pa sem že davno nazaj, ko smo na POP TVju omogočili pošiljanje SMSjev, ki so se nato objavili na teletextu razmišljal o tem, kakšna zmaga bi bila, če bi poslane SMSje lahko objavili tako, da bi jih na TVju videl le pošiljatelj. To na TVju tehnično žal ni mogoče, prinesel pa je twitter. Človek piše s prepričanjem da ga bo prebralo pol sveta (v resnici ima to možnost pol sveta) in se tako pomembnega tudi počuti. Realno pa …. No enako je seveda z blogi. Egotrip pač.
Facebook je pred dnevi dal v javnost open stream. Gre enostavno za API, ki omogoča programerjem, da napišejo spletne ali desktop aplikacije, preko katerih potem uporabniki sodelujejo na facebooku. Kam pes taco moli je seveda jasno. Tako kot so se ob poplavi različnih programov in s tem protokolov za izmenjavo sporočil med uporabniki (MSN, ICQ, jabber, …) pojavili clienti, ki so vse protokole združili v eni aplikaciji, tako se bodo pojavile tukaj tudi aplikacije, ki bodo združevale uporabo več socialnih omrežij hkrati.
[youtube BbWHmzlqS90]
In tako uporabniku več ne bo potrebno biti prisoten hkrati na facebook-u, twiterju in kar je še podobnega mreženja, ampak mu bo zadoščala ena desktop ali pač web aplikacija, …
Nov Applov paket iLife ′09 vsebije tudi iPhoto ′09, ki naj bi vključeval tudi prepoznavo fac. Pišejo, da naj bi prepoznal ljudi na fotkah, ki jih potem potagaš, potem pa on kar sam išče dalje, na kateri fotki je kdo. Avtomatsko prepoznavanje. Dokaj huda obljuba. Je bilo treba probat.
Na facebook daš sliko logota svojega podjetja ali kakšenga projekta, In potem na to sliko potagaš vse svoje prijatelje. S tem si njih, pa še koga obvestil o novi sliki, na kateri se naj bi skrival. In pogledaš, in vidiš le logotip. In potem tvoj prijatelj recimo vidi “Marko was taged in image” klikne, in vidi le reklamo. SUX.
Nekaj takšnega si je privoščil Haris, z logotom Promarket-a (stran jim trenutno ne dela).
Ne vem, ali se meni samo zdi ali pa v teh decemberskih temah prevladujete le dve temi (pustimo politiko na miru). In sicer vse povezano z božičkom, božičem, novim letom in čestitkami ter pozdravi na eni strani, in razočaranjem nad facebookom na drug. Pa pustimo prvi del na miru. Na srečo je obdobje, ko se ne ve ali je prav da se obdarujemo na večer 24etega ali 31etega, ko se ne ve točno kako se vošči za Božič in nam potem uide “vse najboljše”, da pa se vsaj malo zvlečemo ven pa na hitro dodamo še “v novem letu”, precej kratko. Zreducirano na par zadnjih tednov starega, pa še par tednov novega, ko se potem vošči vsem še enkrat.
Facebook pa je z nami celo leto. Še več, z nami je že več let, in še veliko jih bo. Facebook je po svoje fenomen, kot sem že enkrat pisal. Predvsem, ker večina ljudi uporablja svoje pravo ime in priimek. In na ta način facebook uspešneje kot ostali spaja virtualni in realni svet.
Your account is temporarily unavailable due to site maintenance. It should be available again within a few hours. We apologize for the inconvenience.
————-
In to sedaj že par ur. Res zanimivo, da si lahko privoščijo takšen izpad sistema.
Kaj je posebnega pri facebook-u?
V bistvu je tega veliko. Od recimo tega, da te, ko izve da imaš mail pri gmail-u, lepo povpraša po geslu za email account, češ da ti bo pomagal poiskati prijatelje – kar pa odpira strahotno varnostno luknjo, saj ti potem lahko berejo vso pošto. Do množice enih aplikacij, katerih namen mi ni najbolj jasen, razen očitnega, da zapravljaš čas.
Ampak to so vse zadeve, nad katerimi se bo navdušil vsak, malce bolj tehnično usmerjen računalničar. Bolj družboslovno navdahnjeni bodo pa verjetno navdušeni nad količino ljudi, predvsem pa “prijateljev”, ki jih najdejo tam.
Pravi fenomen pa se mi zd to, da je večina ljudi gor prisotnih s pravim imenom in priimekom. Ne skrivajo se za nicknamei kot so brdavs, lukec, __utopija__, n4g4jiv4, ipd… Nop vzdevek, tako običajen v internetnem svetu, je zamenjalo ime in priimek.
Če dobro razmislimo je facebook nekako prvi to sploh ponudil. Čeprav, če res dobro razmislim, je bilo na 24ur.com, že leta nazaj vpis imena in priimka sestavni del registracije, in se je to tudi prikazovalo na konferencah (forum) in komentarjih člankov. Kasneje se je to zamenjalo v bolj “internetno” obliko, se pravi nickname. Škoda.
Uporaba pravega imena in priimka, namesto izmišljenega nicknamea, nekako tudi pomeni, da na facebook-u živiš realno življenje, ne pa nekega virtualnega. Kajti z registracijo nicknamea, si si dejansko pridobil tudi virtualno identiteto, ki si jo lahko razvijal popolnoma ločeno od svoje prave. Lahko si jo recimo uporabljal za izživljanje tega, kar si v realnem življenju ne moreš ali ne upaš privoščiti.
In tukaj verjetno tiči eden od vzrokov uspeha facebooka. Stapljanje realnega in virtualnega sveta. Čeravno ob tem ne smemo pozabiti tudi na njihovo izjemno učinkovita, včasih celo preagresivna, orodja za povezovanje uporabnikov.
Facebook poznam, kolikor sem ga moral spoznati. Enkrat sem moral narediti analizo tega kar ponuja. Kot analizo “konkurence”. To je bilo vse.
Pa vendar zadnjič, ko smo imeli malce širši odbor za ustanovitev liberalcev – zares nove liberalne stranke, je kolega omenil, da se eni liberalci nahajajo na facebooku. In ker sem imel slučajno Maca s sabo (no imel sem ga namerno, da bi lahko v primeru težav na BB interveniral), smo pogledali.
In res. http://www.facebook.com/group.php?gid=22072220413 (mislim da morate biti prijavljeni. In v tej skupini ljudje, ki jih še nikoli nisem videl. In omenjajo stran www.liberalci.eu.
Svašta. Smo jim napisali prijazno sporočilo, da se oglasijo :-))