Ne vem, ali se meni samo zdi ali pa v teh decemberskih temah prevladujete le dve temi (pustimo politiko na miru). In sicer vse povezano z božičkom, božičem, novim letom in čestitkami ter pozdravi na eni strani, in razočaranjem nad facebookom na drug. Pa pustimo prvi del na miru. Na srečo je obdobje, ko se ne ve ali je prav da se obdarujemo na večer 24etega ali 31etega, ko se ne ve točno kako se vošči za Božič in nam potem uide “vse najboljše”, da pa se vsaj malo zvlečemo ven pa na hitro dodamo še “v novem letu”, precej kratko. Zreducirano na par zadnjih tednov starega, pa še par tednov novega, ko se potem vošči vsem še enkrat.

Facebook pa je z nami celo leto. Še več, z nami je že več let, in še veliko jih bo. Facebook je po svoje fenomen, kot sem že enkrat pisal. Predvsem, ker večina ljudi uporablja svoje pravo ime in priimek. In na ta način facebook uspešneje kot ostali spaja virtualni in realni svet.

Pa vendar v zadnjem času opažam naraščanje števila tistih, ki so nad facebookom razočarani. Razočarani enostavno zato, ker so ugotovili da prijatelj na facebooku ni enak prijatelju, ki se ga gre kolegialno s teboj napit, ko to rabiš. Ko ti pride zamenjat gumo (če si seveda nežnejšega spola), če se ti je sredi noči predrla. Ki te ne sprašuje ali ima papež smešno kapo, in tudi ne kako kaj služba.

To pa je odkritje! Znana je resnica, da je razočaranje možno le, če smo imeli pričakovanja. Brez pričakovanj ni razočaranja. Če za božička ne pričakuješ nič, ne boš razočaran. Razen seveda, če nisi niti toliko pošten do samega sebe, da si ne priznaš niti lastnih pričakovanj. In tako je vprašanje razočaranja nad facebookom predvsem vprašanje naših pričakovanj glede facebooka. Ali smo res pričakovali, da nam bo facebook omogočil vspostavljanje prijateljstev na “en klik” način? In nam omogočil imeti namesto 2 ali 3 prijateljev njih 100, 200 ali 1000? Ali je možno, da ima res nekdo takšna pričakovanja?

Glede na odzive razočaranih, je to mogoče. Očitno je facebook tako dobro zabrisal mejo med realnim in virtualnim, da se je nekaterim ta meja totalno zbrisala. Ko pa so ugotovili, da gre le za pomoti pojedeno rdečo pilulo, ko so se začeli zavedati da virtualni pir ni enak realnemu, da te prijatelj preko facebooka sicer lahko potolaži, potrepljati te pa ne more, pa je sledilo razočaranje. In jeza. In ukinitev facebook računa. Nezavedajoč se, da so si svet, ki si ga rušijo ustvarili sami. Da ni krivda za napako nekje zunaj, ampak v njih samih. In dokler tega ne spoznajo, bo vedno nekje nek facebook ali twiter, (ali irc, ali blog kot je lepo zapisal Anže), ki jim bo virtualno izpolnil njihovo realno željo ali potrebo.

Pa vendar, ali to pomeni, da je facebook obsojen na propad? Na propad, ko bo število razočaranih naraslo do te mere, da bodo zadušili tiste ostale. Ma ja! Že res da smo ljudje ovce. Ko nam Ana Jud preko facebooka ukaže da glasujemo za Vojka Flegarja, ukazu pač sledimo. In zmagamo! Skupaj! In tukaj se kaže silna moč facebooka. Pa pri stotinah grup, kamor se potem včlanjujemo povsem brez razmisleka, in ima grupa skupaj proti Ruplu že skoraj 18000 članov. In ne samo da se včlanjujemo, ampak tudi mrežimo naprej.

Facebook je odlično orodje za mrežni marketing. Zaenkrat predvsem nekomercialni, čeravno se tudi komercializacije ne branijo :-))) In počasi bo enak tudi pomen prijateljev na facebooku. Enak pomeni prijatelja v kakpšni mrežni shemi, ki kao prodaja neko super truper posodo ali čistila. In če se tega zavedaš že sedaj, potem ti je kasnejše razočaranje pač prihranjeno.

Pazite torej, kaj pričakujete. Od facebooka ali od božička. Za razliko od prijateljstev, so razočaranja predvsem realna.