Entries Tagged as 'Mac'

Backup, AirPort, Drobo USB disk

Imam MacBook-a in iMac-a. In oba sem želel backupirati na USB povezano Drobo diskovje. Osnovna rešitev je bila enostavna. Priklopim Drobo na iMaca, nastavim da je disk dostopen preko mreže tudi MacBooku in izvajam backup preko wlan-a. No, backup iMaca pa seveda direktno na drobo, preko usb. Zadeva je lepo delovala, z enim problemom. Takrat, ko je macbook se želel backupirati je moral delovati tudi iMac.

Da bi odpravil to omejitev, sem nabavil AirPort extrem, ki ima možnost priklopa USB diska, in ga zna seveda ponuditi tudi ostalim računalnikom na mreži v uporabo. Izgleda kot idealna rešitev. iMac več ne bo rabil toliko laufat, oba se bosta pa backapirala preko mreže. Vse sem lepo nastavil. In izgledalo je, da tudi deluje. Vendar je čas pokazal, da vse skupaj deluje bolj za silo. Večino časa je na obeh računalnikih ikona TimeMachine kazala, da je bil zadnji backup neuspešen. nekako sem dobil občutek, da lahko le en računalnik hkrati backupira. Kot bi bil AirPort extrem namenjen temu, da daje disk na voljo le enemu računalniku hkrati.

Pa še druga težava se je pojavila. Drobo omogoča, da kreiraš večjo particijo, kot imaš dejansko na voljo diskovja. Enostavno kreiraš particijo recimo 8TB, notri daš pa le diskov za 2TB. Ko se to zafila, enostavno dodaš nove diske, pa je. Kar je sicer lepo, žal pa brez posebnega programa, ne veš več koliko je dejansko diskovje zasedeno. Ker drobo napravam pač sporoča fake velikost in porabo.

Vse skupaj me je napeljalo na to, da sem postavil nazaj staro rešitev, ki dela očitno bolje. Seveda občasno backup na macbooku ne uspe, ker je iMac že šel spat, ali gre spat celo med samim backupiranjem, ampak suma sumarum dela pa precej bolje. In zanesljiveje. In imam precej bolj ažurne backupe.

Pravi apple vernik bo pa na to vse skupaj zapisal le, kaj hudiča se sploh zajebavaš. Kupi TimeCapsule in boš imel mir. Verjamem. In naslednjič bom precej manj razmišljal in za backup kupil, kar je striček Jobs ponudil.

AirPort Extrem razočaranje

Imam DROBO diskovje, ki je primarno namenjeno backupiranju serverja, iMac delovne postaje in MacBook nakavčnega računalnika. Za iPad pa nekako še ne vem kako bi ga backupiral, če bi ga sploh. In tole Drobo diskovje je bilo preko USBja priključeno na iMaca, ter na voljo ostalim preko mreže. Tako sta se server in MacBook lepo backupirala preko mreže, iMac pa lepo direktno. In vse je lepo delovalo. Oziroma, nihče se ni pritoževal, jaz pa sem mirno živel v prepričanju da se vse skupaj backapira. No, v bistvu se je res, ker sem arhiv serverja vmes že potreboval, pa tudi ostale arhive sem občasno pogledal.

Ta rešitev je imela eno slabost. Za to, da sta se prekomrežna uporabnika lahko backapirala, je moral iMac laufat. Pa tudi nastavitve mu je bilo potrebno malce prilagoditi, da je USB disk povezal tudi, če nihče ni bil logiran. In tega neprestanega laufanja iMaca sem se želel znebiti. Zato sem nabavil AirPort extreme, ki ima USB port, na katerega se lahko priključi moje diskovje, ki je potem dostopno vsem v omrežu v uporabo.

Načeloma vse lepo deluje. Načeloma. V praksi, se pa sedaj bistveno pogosteje dogaja, da backupa ne more izvršiti. In to lepo na glas pove. Brez da bi bilo jasno, zakaj operacija ni uspela. Prej sem vsaj vedel zakaj ni. Ker se USB disk ni povezal. Sedaj je pa samo napaka. Grrrr….

Drugi problem pa ni ravno Applov. gre pa zato, da imam na DROBO diskovju narejeno particijo, ki je večja od dejanskega prostora na diskih. Enostavno zato, da lahko ob povečanju potreb dam notri večje diske, brez da bi menjal particije. In prej, ko je bil DROBO povezan direktno na iMaca, mi je njihov program kazal zasedenost. Sedaj, ko je povezan na AirPort pa to več ne deluje. Tako da sedaj ne vem, koliko je moje diskovje zasedeno.

PS: Aja, pa še dve virtualni windows mašini sta se backupirala na disk. Tega pa še nisem spremenil, in ne vem. če bo še tam kaj nagajalo.

MAC OSX/Safari parental controls block google mail (gmail)

If you enable parental control on mac osx gmail (popular google mail service) will not be accessible any more. You will get some error messages “Safari can’t establish secured connection to the server ‘mail.google.com’“. GMAIL redirect to https://mail.google.com, which is blocked due to “Try to limit access to adult websites automatically” settings. Probably all HTTPS sites are blocked, because they can’t be verified against some content filters.

2010-01-09_17.14.05 [Read more →]

Namestil sem Snow Leopard-a :-))

In prvi občutki?

NIČ. Vse kot prej, če odšejem da je ikonica za timemachine malce bolj siva. Sicer pa nič opaznega. Težko bi rekel da kaj kar se je prej vleklo sedaj leti ali obratno. Nova slika na namizju pa tudi ne sproža vzdihov in vzklikov. Nič pač.

Pa vendar je ravno ta “nič” v bistvu največja pohvala, ki jo lahko nek operacijski sistem dobi. Sam se namreč zelo zelo strinjam z opisom, ki sem ga prebral že pred časom. Da je informacijski sistem (s tem pa tudi njegovi sestavni deli kot so operacijski sistemi, hardware, software,…) kot živčni sistem v organizmu. Ponavadi se ga sploh ne zavedamo, da ga imamo. Ko pa se enkrat začnemo živcev zavedati je pa ponavadi nekaj hudo hudo narobe. In tako sem sam z operacijskim sistemom, ki ga sploh en opazim, ultra zadovoljen.

Točno zato sem pred časom presedlal na Maca. Ker sem se naveličal ukvarjanja z računalnikom zaradi njega samega. Ko tri dni šraufaš kakšen driver, jih premetavaš naokoli sem ter tja, na koncu imaš pa za pokazati manj kot, če bi na Golem otoku kamne iz enega na drugi kup premetaval.

Sama inštalacija je bila tako na MacBooku kot iMacu enostavna in gladka. Vstaviš DVD, potrdiš namestitev, inštalacija pobije vse ostale programe, potrdiš predlagan disk in počakaš 40 min oz 1 uro, rebootaš in voila. Prvi zagon je malce daljši, verjetno ker sicer ima veliko cachiranega, in to je to. Meni je vse deloval, celo TimeMachine backup je prenašal le nove datoteke, ki pa jih je bilo resda kar nekaj.

Kaj dela hitreje in kaj ne, koliko dlje zdrži baterija, in koliko več ali manj placa imam na disku, se mi ne sanja. Zadovoljen sem s tem, da se mi nič ne zdi posebnega. To je tako kot če se iz slabšega avta usedeš v boljšega, oz. obratno. Precej večja sprememba je pri menjavi na slabše, ker boljšega se vsi precej hitro navadimo. Če torej nisem opazil nič posebnega, to tipično pomeni da slabše prav gotovo ni.

Kar nekako sem se spomnil na neko staro primerjavo unix serverja z telefonsko centralo. Priklopiš in dela. Kar sicer ne moremo ravno reči za razne windows sisteme, sploh ne desktop. Pa tudi za čedalje manj to velja za telefone in TVja. Dokler je bila tehnologija klasična je to vedno delalo. Odkar pa se vse bolj vspostavlja IP telefonija in IP TV pa je zanesljivost delovanja doživela kar krepak korak nazaj. 15 let nazaj, je bilo v bistvu nepredstavjivo da telefon ne bi deloval. Dandanes je pri nekaterih ponudnikih to prej pravilo kot izjema. Pri TVju pa sploh.

Moja verzija je piratska. Ker v Sloveniji ga še ni za dobiti. Ga bom pa kupil. Ker ponudba je enostavno takšna, da je ne moreš zavrniti. 29$. Za “nič”. Neprecenljivo!

Sodobne tehnologije v cestni gužvi

Kljub temu, da je praktično že konec sezone (ali pa ravno zato) in da smo se odpravili proti morju v soboto popoldan, je bila od Kopra proti Dragonji gužva. Počasi premikajoča se večinoma pa stoječa kolona.

snapshot-2009-08-22-18-05-08

In kaj mi je preostalo drugega, kot da se malce izživljam nad sodobno tehnologijo. Tokratno izživljanje je vključevalo naslednje:

1. Google maps na Nokia 5800 XM pošilja pozicijo na latitude service
2. Google earth na macbooku pa dobiva podatke iz latitude servicea in potem vidiš kje se trenutno cijaziš.

V bistvu okoli riti v žep, ker bi lahko v bistvu direkt povezal maca in mobitel, ampak malce treba zakomplicirat.

iPhoto on Mac sux

iPhoto ima svoje dobre plati. Priključiš fotoaparat in slike lepo skopira na računalnik. Določiš event v katerega paše, in omogoča urejanje fotk po albumih ter tudi na osnovi prepoznave fac in lokacijskih podatkov v slikah. Dela hitro in zanesljivo. Prijazen za uporabo.

Kje se mu pa zalomi?

Če želiš uporabljati iste fotke na dveh računalnikih, ju sicer lahko povežeš na isi library, vendar tisti računalnik, ki dostopa preko mreže, dela bolj kot počasen posnetek, kot kaj drugega. Ok, lahko je povezano z hitrostjo (notebooka imam preko WLANa) ampak vseeno dela prepočasi za resno delo. Ravno tako ne sme iPhoto biti hkrati odprt na obeh mašinah.

In tako sedaj delam tako, da imam glavni library na iMacu, na macbooka pa prenesem fotke iz fotoaparata, ko jih pa hočem takoj uporabiti, nato pa jih prenesem še na iMaca, na macbooku pa pobrišem.

In tukaj se skriva hakeljc. Če sedaj v iPhotu na notebooku te fotke postam na facebook, se lepo objavijo. Vendar ko jih kasneje iz iPhoto pobrišem, se pobrišejo tudi iz facebooka. Ker je tale iPhoto pri povezavi na facebook malce preveč pameten.

Zaenkrat sem to rešil s tem, da jih pač na facebook prenašam preko Picase. Sicer se počasi pojavlja vprašanje, čemu bi ob Picasi sploh še rabil iPhoto.

In to vse samo za to, ker se en iPhoto library ne da lepo uporabljati iz več mašin. Go Apple go!

Eko marketing

Eko marketing je že dalj časa med nami, ampak v zadnjem času pa se mu preprosto ne moreš izogniti. Ko pa začneta freaka v diggnatinu razpravljati o idejah, da bi svoj hiter in močan avto zamenjal z nekim hibridom, in opozarjati na to, kako malo macmini pokuri elektrike, potem je jasno, da je eko mainstream. Apple o macminiju pravi tudi: “The world’s most energy-efficient desktop computer.”.image

V tem duhu je tudi mercedesova napoved hibrida, njegov 10% vstop v Tesla motors (električni speedster) pa še marsikaj se bi našlo. Recimo Elektrolux na Antarktiki.

No in sem tudi sam zapadel temu eko vzdušju, in se odločil da nabavim razdelec za računalnik, ki bo bolj eko usmerjen. Gre enostavno za to, da razdelilnik spremlja porabo na eni vtičnici (master port), in ko ta pade pod določeno vrednost, izklopi še ostale. Pri meni recimo zunanji Drobo disk in Samsungov laserski tiskalnik. Sploh laserski tiskalnik je baje kar zahtevna zadeva glede porabe toka, ker pač stalno greje tisti svoj valj, ali nekaj podobnega. In ko sem tako iskal ustrezno zadevo, sem naletel na domač produkt Iskre Zaščita. Ok, ponavadi so takšne zadeve kombinirane z prenapetostno zaščito, ampak v Iskri so šli pa še korak dlje, in dodali še USB hub. Namreč USBjev ima moj iMac odločno premalo. In sem že tako nameraval kupiti dodatnega. Ker pa to prinaša še dodatni napajalnik (takšen brez lastnega napajalnika je bolj švoh uporaben v mojem primeu) sem se temu do sedaj izogibal. Tako pa je volk sit in koza cela. Skratka naročil sem Iskra Zaščite ZES 1M+4S (45 EUR).

Sicer produkt izgleda zelo ok. Baje obstaja tudi takšen z 1 master + 5 slave vtičnicami in USB hubom. Ampak pravih specifikacij pa ni nikjer. Tako da nisem izvohal, ali gre za USB 2.0 hub ali morda 1.1? Tako da to bo presenečenje. Ampak tudi če bo 1.1 se ne bom sekiral preveč. Na mimovrste omenjajo, da je možno ščititi tudi 100mbit/sec mrežo. Pomemben je pa tudi podatek na koliko wattov se da nastaviti master trigger. Podobni izdelki pri Iskra zaščiti namigujejo na 6W. Ni pa to nikjer jasno napisano, in če je ta podatek resničen, je to zelo ok. Primerljivi izdelki pri conradu imajo spodnji prag kar malce višji.

Za izdelek dobi Iskra Zaščita +4, za marketing (predstavitev izdelkov) pa -3. Oboje se lahko še spremeni, ko bom izdelek dejansko dobil. Takrat se morda izkaž, da si izdelek zasluži -2, se pravi je marketing za +5. Upam da ne bo tako.

PS: Sedaj imamo ceno te naprave. Poglejmo kaj po ceniku Elektro Ljubljane dobimo za ta denar (GEN-I žal nima online cenika). 45 EUR / 0,06666 EUR/kWh (enotna tarifa) = 675 kWh. Če bom v povprečju zmanjšal porabo za 25W (toliko naj bi Drobo in tiskalnik kurila v power save modeu) 12 ur na dan to pomeni, da se mi bo nakup isplačal po 2250 dneh = 6 letih. Ok, kakšen mesec prej ali kasnee. Ekonomsko bi temu težko rekel “upravičena investicija”. Zato pa sem poplačan še z lastno EKO samopodobo – spet sem naredil nekaj dobrega za naš svet – pa naj je res ali ne – ravno zato gre pri EKOzadevah predvsem za marketing.

Nokia 5800 XM – bluetooth trouble

Z mojo novo Nokio 5800 xm imam težave pri Bluetooth povezavi na maca. Parjenje se izvede ok, potem pa nič. Ne poveže me na internet, ne morem brskati po telefonu. Malce brskanja po internetu je namignilo, da bi se morda težava odpravila z nadgradnjo firmwarea. Postopek je res enostaven:

  • *#0000#
  • Možnosti: Preveri nadgradnjo
  • Nadgradi

photo-11In voila že imam V 21.0.025.C01.01. In voila – bluetooth povezava še vedno ne dela. No, pa poiskusimo še restare vseh naprav, pa da vidimo potem.

PS: No, sedaj pa deluje. Haleluja! Kam smo prišli, da se veselim, ko mi uspe zrihtati nekaj, kar bi itak moralo delati že od samega začetka. No brskanje po telefonu pa še vedno vrne le “internal error”.

MacBook crkovina

Zadnjič mi je spet disk crknil. No, kasneje se je izkazalo, da je disk delal, le da je bil zapis poškodovan. Tako da sem ga restavriral iz mojega backupa na mojem drobo diskovju. Seveda sem ob tem imel slab občutek. Če se zgodi enkrat (v bistvu drugič) se bo tudi drugič oz. tretjič. In res. V petek zjutraj me je čakala blinkajoč vprašaj v folderju ob zagonu operacijskega sistema. Nisem kaj prida razmišljal, in lepo šel kupiti nov disk. Tokrat ne več iste znamke kot je bil original ampak mislim da Seagate.

Doma odprem maca (sedaj je to že rutina), star disk ven novega not. Zašraufam nazaj, zaženem iz DVDja. Počenem disk utility. Partition. Input/output error. ????????? What! Kakšen error! Ponovim vajo. Isto. Grrrr.

Ok, disk ven, pa ga priklopim na eksterno omrežje. Dela. DELA! Se pravi tokrat ni crknil disk v macu ampak izgleda da kontroler. Ok, računalnik rabim. Ker je jutri gimnastična tekma. In glej ga zlomka. Tale MacBook z MAC OSX podpira to, da se začene iz USB diska. Tako da sem ga kar lepo restavriral iz backupa na sedaj eksterni USB disk, trajalo je čez noč, ene 5 ur, in zjutraj vse lepo deluje. Morda malenkost počasneje, ampak deluje.

V torek bo pa na vrsti ena mestna paketna služba, da ga odnese na servis. Pa da vidimo kaj bodo porekli.

iPhoto in GPS lokacija fotografij

Z zadnjo nadgradnjo Applovega paketa iLife je iPhoto dobil tudi možnost prepoznavanja fac, kar sem opisal v zapisu iPhoto09 prepoznava face, poleg tega pa je dobil tudi močnost lociranja fotografij. Novejši in sposobnejši fotoaparati imajo možnost zapisa GPS lokacije že kar vgrajeno. Bodisi preko vgrajenega GPS sprejemnika, bodisi preko bluetooth GPS sprejemnika. Dokler ne bodo tudi enostavnejši digitalni fotoaparati imeli te možnosti, ki bo po moje čez leto ali dve dokaj standardna, pa si moramo pomagati z čim drugim.

[Read more →]