Se zgodi. In tako se je tudi moji Nokii 6110 navigator. RIP.

Naprej pa še o prvih izkušnjah….

Skupaj sva preživela skoraj dve leti, če gre verjeti Mobitelovi evidenci aneksov. Nato pa je enostavno ekran nehal delat. Mobitel sicer še vedno dela, ker če na pamet vpišem pin in kodo za zaklenit, se potem lahko povežem z bluetooth, tako da sem lahko prenesel kontakt ein ostalo. Ampak kaj to pomaga, če ekran ne dela. In tako je bilo treba nabaviti nov telefon.

Odločitev se je hitro zreducirala na iPhone ali Nokio 5800 XpressMusic. In zmagala je nokia. Predvsem zaradi opazk kolega, ki iPhone že ima (sem upošteval da ga je blatil, ker želi biti sam bolj ekskluziven). V bistvu me je še najbolj odbilo applova politika prodaje, da telefonov v bistvu ne daje v prosto prodajo, ampak vedno z ponudbo operaterjev. Ja seveda bi kupil odklenjenega, ampak nikoli ne veš, ali bo morda Apple v upgradeu softwarea na 3.0 pa morda dodal kakšne zanimive restrikcije, ali pa recimo zaračunal nadgradnjo (če ne boš pri operaterju pustil zaradi pogovorov $xxx). Hkrati pa to naredil tako, da bodo vse njegove storitve (iTunes recimo) neuporabne, brez plačila jabolčnega davka. Pa konev koncev ima baje slab GPS, bolj za silo bluetooth pa še kakšna cvetka se bi našla.

Nokio sem imel pa že sedaj, in je bila kar uporabna.

In tako se je zgodil unpacking. In prvi koraki. Prvi filing o telefonu, ko ga primeš v roke je, da je bolj poceni plastična igračka (poceni pri ceni okoli 400 EUR!). Pritiski na touchscreen pa povzročijo neko škripanje. In sem kar nekaj časa rabil, da sem odkril to kar škripa. No, v bistvu gre za efekt, ki ga očitno zanalašč naredijo z istim motorčkom kot je za vibracijsko sporočilo o klicu. Češko. Precej bolje bi bilo, če bi enostavno spustili CLICK zvok, ali kaj podobnega.

Sicer pa je touch screen kar natančen, tudi s prsti, seveda pa še precej bolj z priloženim pisalcem. Ki je kar praktično, za kakšne večje pisarije.

Je pa Nokia na celi črti pogrnila pri ponudbi dodatnih aplikacij, ki so ena velikih zmag iPhona. Apple je namreč objavil, da so zabeležili miljardti download aplikacije za iPhone. 1.000.000.000! Pri čemer niso vse zastonj. zelo veliko jih NI zastonj. Imajo pa nakupni postopek tako speljan, da ljudje kupujejo.

Pri nokii se na saem telefonu nahaja repozitorij aplikacij, ki jih lahko preneseš in namestiš. Brezplačnih in plačljivih. In dela. In obsega kakšnih 20 komadov. DVAJSET! Morda kakšno manj ali več.

Ok. Nič hudega. Nokia ima tudi mosh.nokia.com, kjer je ponudbe malce več, je pa za vse nokiine telefone. Cirka 15.000 aplikacij in igric. Potrjenih za moj telefon pa cirka 100. Verjetno pa še precej več, samo da tiste starejše pač še niso pokategorizirane. No kakorkoli. V MOSH-u najdeš aplikacijo. Klikneš send to my phone. In nič. Aplikacija ostane bogsigavedi kje. Jo probaš downlodat, pa dobiš navodila, da daj raje z desnim klikom, pa shrani kot…. Kot da browsamo samo iz mašine. Kako pa nardim desni klik na tej nokii se mi pa še sanja ne.

Skratka uporabniška izkušnja za vola ubit. Na ta način ne le da ne bodo nikoli ujeli iPhona, v bistvu ne bodo niti nič prodali. In s tem bodo nezanimivi za razvijalce. Res žalostno, da si Nokia to privošči.