Entries Tagged as 'Otrok'

Ekskurzija v London

Že lani se je na svetu staršev OŠ Trzin pojavila ideja, da bi v okviru nadstandardnega programa se ponudila tudi ekskurzija na tuje, v London. Od kje točno je prišla ideja, ne vem, niti ni prav zelo pomembno. Očitno pa je bilo izglasovano, da naj šola to tudi ponudi. In res, letos je šola v sodelovanju z eno agencijo pripravila ponudbo za 4 dnevni izled v London za 399 EUR + doplačila. Če seštejemo vse skupaj in dodamo še dodatne stroške, bo vse skupaj precej blizu 500 EUR ali celo nekaj čez. Kar veliko.

Seveda se ob tem takoj porajajo ideje, ali ne gre za razslojevanje? Cena ekskurzije je namreč takšna, da verjamem, da si jo marsikdo ne more privoščiti. Na prvo žogo bi tako rekli, da takšnaponudba nima kaj delati v šoli. Ali celo, da gre za prve znake kam naše šolstvo gre, in da si bodo počasi šolanje lahko privoščili le bogati.

[Read more →]

Pustulovska zabava za otroke

Ker punce pri 12. letih niso želele imeti zabave v diskaču, kjer bi lepo prvič ponočevale, smo N. zabavo organizirali v Pustolovskem parku GEOSS. Gre za na zajlah obešene poti med drevesi, ki jih moraš premagati, za kar pa potrebuješ spretnost, moč in malce poguma. Hoja po napeti zajli, pa po raznih deščicah, plezanje po mreži, itd… Vrhunec so pa seveda spusti po napeti zajli, na katero se pripneš s škripcem in potem odpelješ kot v kakšnem akcijskem filmu.

Za varnost je poskrbljeno, pa čeprav vse izvajajo otroci sami. Vendar vedno kdo gleda, ali upoštevajo navodila.

Tako da, ko boste naslednjič razmišljali, ali bi imel otrok zabavo v Mc Donaldsu, razmislite o drugi varianti. Nenazadnje bližnja picerija lahko dostavi potrebno dozo junk fooda tudi direkt v park.

Pravičnost

Recimo je potrebno zaradi preselitve par učencev iz 4 razredov narediti 3. V osnovi imamo dve možnosti. Vse učence razdelimo na novo, kar pomeni da vsak ostane s tretino svojih prejšnjih sošolcev in dobi dve tretini novih, ali pa obdržimo tri razrede in četrtega razdelimo na tretine, ki jih pridružimo ostalim razredom. Verjento lahko predpostavimo, da je za večino otrok (oz. staršev) to stresna situacija, ker ljudje smo pač po večini proti spremembam.

Ali je bolj pravično da trpijo vsi ali le četrtina?

[Read more →]

Legoland – minimundus iz Lego kock

Pisal sem o Legoland adrenalinskem delu, imajo pa tudi veliko za videti tudi za bolj umirjene obiskovalce. In sicer ogromno skulptur napravljenih iz lego kock, kar daje vsemu skupaj še poseben čar. Sploh, če se odpravimo loviti najmanjše podrobnosti, kot sta recimo tuširajoča se športnika v kopalnici Alianz arene, pohodnike in nezemljane.

Legoland – malce adrenalina

Legoland je zabavišni park z raznoraznimi atrakcijami, ki razveseljujejo otroke in starše bodisi s pumpanjem adrenalina v žile, bodisi z možnostjo, da starše skrbi za njihove otroke. Na hitro bi rekel, da je manjši in manj adrenalinski od slovencem bolj znanega Gardalanda. Tako da je primernejši za mlajše otroke. Adrenalinski odvisneži bodo razočarani.

Park je potrebno obiskati na sončen, topel ali še bolj vroč dan. Če nas vožnja v velikem čolnu zmoči le bolj površno, ne glede an to, da nas lego dinozaver kar lepo namerno popljuva, je vožnja na gusarski ladjici, kjer se obiskovalci špricajo med seboj, dejansko mokra. Napis “Here you may get wet” je potrebno razumeti “Mokri boste kot psi.” No, ob izhodu se sicer nahajajo sušilniki za celotno telo, ampak še bolje je, če je sonce.

Legoland se sicer nahaja med Munchnom in Ulmom, bližje Ulmu. Od Ljubljane kakšnih 5 ur vožnje. Odvisno od prometa, in koliko slik iz radarjev želite prejeti na dom. Če bodo meni poslali še kakšno, bom javil. Zabliskalo pa se je parkrat.

[Read more →]

Running sushi kosilo v Ljubljani

Moje najmlajše se niso želele nič pogajati in tudi obljubljena podkupnina ni pomagala, tako da sem se moral podrediti demokraciji, ki je z 2:1:1 odločila obisk Running sushi in wok v Ljubljanskem šoping centru. Sicer sem kar prepričan, da otroke bolj kot sama hrana (jedli sta v glavnem rakov čips in McNuggetse) privabi samo dogajanje. Namreč premikajoči se krožniki s hrano, ki jo potem lahko po mili volji vzameš, so pač nekaj nevsakdanjega.


Sem pa danes, malce zato, da imam potem slabo vest, verno poslikal vso pojedeno hrano. Sedaj pa lepo prosim, povejte po resnici, sem pojedel preveč?

[Read more →]

Vzgoja otrok in zbiranje (fuzbalskih) nalepk

Aleš Čerin je objavil krasno razmišljanje okoli zbiranja nalepk fuzbalerjev.

P R I P O R O Č A M!zapis se najde na spletni strani PREPROSTOST.

Igrice na internetu

Hčerki (6  in 9) imata več ali manj prost dostop do računalnika. Da je igric na internetu nebroj pa je verjetno tudi jasno. Igre 123, gamesforgilss, gogirlsgames, friv, itd… amapk v zadnjem času sem pa opazil, da par igric igra bolj pogosto. In ko sem jo povprašal, katere igrice redno igra že dalj časa je nastal naslednji spisek:

Tale pa baje več ni zanimiva.

Seveda je prva ideja ob tem, kako otroku preprečiti igranje igric. No, pravo vprašanje je, kako ga stimulirati za kaj drugega. Še boljše vprašanje pa je, kako bi ga skozi igrice izobraževali, vzgajali in usmerjali. Zakaj ne bi združili prijetno s koristnim. Malce ekstremni vidik je sicer predstavil en govorec na TED.com. Ima point, nisem pa čisto prepričan ali bi to peljalo svet v pravo smer. No video je sedaj zaradi nekih pravic nedostopen. Vseeno pa povezava.

Kako si uničujemo avtoriteto

Ondan sem bil na kosilu v lokalu sosedno mizo je pa zasedala relativno mlada mamica z absolutno mladim frocom. Tako okoli dveh let je imel (otrok in ne ona).

In mulc je, kakšno presenečenje, začel nekaj rogoviliti. Se pravi z vilicami udarjati po krožniku, da so zveneči zvoki zaokrožili naokoli(*). Na prvi mamicin predlog, da naj s tem glasbenim početjem prekine, se ni odzval. Nadaljeval je širjenje produkcije zvenečih zvokov. zato je mamica uporabila močnejše orožje “takoj nehaj, sicer bo stric prišel in boš videl“.

“Stric” se je nanašalo na natakarja, ki je bil po moji oceni mlajši od mamice, ampak to ni bistveno. Poglejmo raje, kako takšno zadevo dojema otrok.

[Read more →]

Prvo smučanje letos – Kranjska gora

Končno mi je uspelo. In sicer eno družinsko v Kranjski gori. K. je po napornem začetku zelo zelo napredovala, predvsem po zaslugi dvournega smučanja z učiteljem, ki jo je naučil zavijati in ustavljati. Nato pa kar ni hotela nehati. Upam, da bom pred zimskimi počitnicami nabral še par dni na snegu, ker kljub rednemu sobnemu kolesarjenju, so izgleda pri smučanju na udaru ene druge mišice :-))

Vreme je bilo oblačno, ne megleno. Prijetno mrzlo. Sneg pa Kranjskogorski. Se pravi trd, kasneje pa tudi zlizano leden.