Ekskurzija v London

Že lani se je na svetu staršev OŠ Trzin pojavila ideja, da bi v okviru nadstandardnega programa se ponudila tudi ekskurzija na tuje, v London. Od kje točno je prišla ideja, ne vem, niti ni prav zelo pomembno. Očitno pa je bilo izglasovano, da naj šola to tudi ponudi. In res, letos je šola v sodelovanju z eno agencijo pripravila ponudbo za 4 dnevni izled v London za 399 EUR + doplačila. Če seštejemo vse skupaj in dodamo še dodatne stroške, bo vse skupaj precej blizu 500 EUR ali celo nekaj čez. Kar veliko.

Seveda se ob tem takoj porajajo ideje, ali ne gre za razslojevanje? Cena ekskurzije je namreč takšna, da verjamem, da si jo marsikdo ne more privoščiti. Na prvo žogo bi tako rekli, da takšnaponudba nima kaj delati v šoli. Ali celo, da gre za prve znake kam naše šolstvo gre, in da si bodo počasi šolanje lahko privoščili le bogati.

Vendar so takšni očitki popolnoma neumestni. Ja, gre za razlojevanje. Ki pa je v šoli že krepko prisotna. Ne si zatiskat oči. Otroci se primerjajo po tem, kakšne ima kdo kavbojke, kakšne teniske in kakšno torbo. Izlet v London, bo aktualen teden ali dva. Ostale razlike so prisotne vsak dan. Dan za dnem.

Ampak vse to, ni nič, v primerjavi z po moje najbolj problematičnim razslojevanjem v javnih sistemih. V vrtcih.

Dejstvo je, da ne glede na subvencionirane cene je za marsikaterga starša tudi 50 EUR za vrtec enostavno preveč, sploh, če imajo možnost, da ga varujejo stari starši ali kdo drug. Čeprav je tovrstno varovanje lahko tudi precej boljše od vrčevskega, verjento v večini primerov temu ni tako. Precej bolj verjento je, da je s tem otrok iz čisto ekonomskih razlogov zaprt v temu primerno okolje v najobčutljivejših letih.

Pa tukaj niti ni ključno znanje, ki ga otrok pridobi. Pomembnenjša je navajenost na disciplino, red, inštitucijo. Ter seveda socialni stiki. Prehod v šolo je tako precej manj stresen. In marsikaj priučenega v vrtcu, mu pomaga v šoli. Nič nenavadnega ni, da je otrok, ki vrtca ni bil deležen, manj prilagojeni. In logično, da mu potem šola ni prav v veselje. Če tudi njegovim staršem ni bila, imamo pa sploh zmagovalno kombinacijo. Otrok tako pade v začaran krog, iz katerega pač težko uide.

Za enakost otrok v okviru javnega šolanja, bi bilo po moje potrebno poskrbeti na samem začetku. Še pred šolo. Z popolnoma brezplačnim vrtcem. Ki bi se nadaljeval z popolnoma brezplačno osnovno šolo. Vključujoč učbenike, zvezke in malico. Ker so seveda sredstva omejena, bi pri srednji šoli lahko pričeli z recimo sofinanciranjem učbenikov in nakupom zvezkov in ostalega pribora, osnovno malico pa bi pustil brezplačno.

To verjento pomeni manj ugodnosti za študente. Tudi pri prehrani, morda tudi šolnine. Ampak dejmo se vprašat, ali je pomembnejše da otrokom omogočimo čim bolj enaka izhodišča na začetku, ali takrat, ko so skorajda že odrasli?

In v luči vseh teh razslojevanj, kolikšna je teža ene ekskurzije? Kakšno je vaše mnenje?

PS: Ja, hčerko sem prijavil. Na srečo si trenutno to lahko privoščimo.

12 Responses to “Ekskurzija v London”

  1. Uf, 500 evrov za izlet je ogromno!
    Ne le, da v naših krajih na tak izlet ne bi šli učenci, to je preveč celo za učiteljski izlet. Garantiram, delam na dveh osnovnih šolah …

  2. Marko se mi zdi, da si mal pihnil mimo…
    Tole “vse je brezplačno” so imeli do pred več kot dvema destletjema na Švedskem, pa se ni obneslo…been there, seen that…iz enostavnega razloga, ker so ljudje izigravali sistem in sistem je izigraval ljudi, ker ni naučil nič in ni nikogar pripravil na življenje…

    V naši državi nam manjka predvsem gospodarstvo in učinkovitost le-tega, da bi ljudem lahko omogočali preživetje na dostojen način. Manjka pa tudi osebne odgovornosti za življenje in preživetje, saj drugače ne bi imeli tolko ljudi, ki si predstavljajo, da jim je osnovno eksistenco ter njihovim potomcem primorana zagotavljati država (oni pa si priskrbijo samo za dodatno bogastvo – npr prosilci za socilane pomoči imajo ogromno premoženje ipd!). Če bi bile tudi najmanjše plače takšne, da omogočajo dostojno življenje, nikomur ne bi bil problem nakupit šolske potrebščine ali plačat obroke hrane v šoli ali vrtcu. No seveda…vsak pa mora biti tudi toliko odgovoren do potomstva, da pač ima toliko otrok kot jih lahko preživlja, mar ne?

    Ne vem kdo ne vpiše otroka v vrtec zaradi 50 evrov mesečnega stroška???? Strošek je namreč močno pod tistim, ki ga ima nekdo, ki ima otroka doma – hrana, ogrevanje ipd. Zakaj neki so pa brezposelne mame s takšno vnetostjo vpisovale otroke v vrtec – zato ker so bili tam siti in na toplem! (za male pare, doma so stali mnogo več!) Problem je predvsem zagotovljenost prostora v vrtcu, saj ima po mojem poznavanju veliko staršev otoke doma pri starih starših ali v privat varstvu zat,o ker mesta v javnem vrtcu spoloh ne dobijo. Poznam pa ogromno takšnih (pred leti jih je bilo še mnogo več), ki pa otrok v javni vrtec zaradi nizkega standarda dela (veliko otrok na eno odraslo osebo)in kakovosti hrane sploh ne želijo vpisati, ker menijo, da z drugimi oblikami (privat varstvo) svojemu otroku zagotavljajo mnogo več.

    Se pa strinjam, da je vpis v vrtec pomemben, da otroci postanejo dobro trenirane ovce za vstop v šolo in očitno tudi kasneje v življenje.

    Hvala pa ker si obrazložill to kar mi namrečdo danes nikakor ni bilo jasno, zakaj ste otroke prijavili na obupno slabo organizirano ekskurzijo. Večina staršev z res debelimi denarnicami, ter tistih, ki nam na stroške ni treba gledati, se je tako slabo zastavljeni zadevi pač uprla. Ker tudi na šoli menda terajo torturo, da se niso prijavili le revni (mimogrede smo otrokom bili zato primorani razložiti, da imamo gotovo mnogo višji dohodek na družinskega člana kot večina razreda, kar mi ni všeč, da jim moram to razlagat namreč!) mi je končno jasno, da pač niste hoteli izpasti kot nekdo, ki si tega ne more privoščiti….

    Btw: odkar si hčera sama izbira cunje so 3-5x cenejše in noname kot prej, ko sem ji jih izbirala jaz – toliko o pomenu znamk za otroke na naši šoli :)))

  3. Draga anonimna mama.

    Verjamem, da si midva težko predstavljava, kako je 50 EUR lahko problem. Pa marsikomu je.

    In ja se strinjam, vsak naj bo toliko odgovoren, da ima otroke, ko lahko skrbi zanje. Kaj pa s tistimi, ki pač niso vedno tako razumni in odgovorni? Naj otroci trpijo, je tvoj odgovor, mar ne.

    Ekskurzijo podpiram zato, ker je to dejansko izkušnja, ki bo otroku koristila. Sicer gremo velikokrat tudi v lastni režiji, ampak to je pač s starši. Otroci pa rabijo tudi odmor od staršev.

    Kdo pa dela tovrstno torturo v šoli? Si upate koga imenovati. Se bom jaz z njim ali njo pogovoril. Najlažje je anonimno napletati, ker potem itak ni preverljivo. Na sami predstavitvi pa nisem slišal ene pripombe čez organizacijo. Ok, razen čez hrano, kar se je na začetku tudi meni zdelo malce čudno, ampak na koncu dam prav organizatorju.

    Kaj je pa vas, draga anonimna mama, zmotilo pri organizaciji?

    PS: Za komentirat obleke in znamke pa res nisem pristojen. In ja, priznam, napisal sem stereotipno, ker tudi sam tega na naši šoli nisem zaznal.

  4. No saj…enim staršem je pač vseeno v kakšni organizaciji gredo njihovi relativno mladi otroci na potovanje…samo da grejo. Itak je vsak odgovoren za svoje otroke.

    Jaz se seveda strinjam s tem, da je fajn, da gredo nekam s šolo, vrstniki, brez staršev in jih zato z veseljem prijavim na dobro orgnizirane zadeve. Zato sem otroke tudi predprijavila in se udeležila sestanka (očitno nisva bila na istem sestanku!).

    Tam sem spoznala še vse tisto kar na papirju programa ni bilo videti, da je tale ekskurzija organizirana po receptu za katastrofo, žal…. Šolske, posebej osnovnošolske ekskurzije – tiste seveda na šolah z dolgoletno tradicijo organizacije izjemno uspešnih namreč, so organizirane popolnoma drugače kot pa ponudbe popotovanj turističnih agencij za polnoletne osebke. Poskrbljeno je predvsem za VARNOST – to pomeni čimmanj transferjev, transferji so z zagotovljenimi prevoznimi sredstvi, čimmanj koriščenja javnih prevoznih sredstev, predvsem podzemskih… čimmanj prestopan in možnosti za razbitje skupine. Vse ekskurzije tega tipa imajo NATANČEN, skorajda do minute izdelan program. Nobenih opcij! (so šli srednješolci v NY-vsi so šli na tekmo, vsi na musical, vsi danes v kitajsko na večerjo, jutri v mcdonalds na kosilo in indijsko na večerjo….), nobenega zmišljevanja, trije dobro načrtovani obroki na dan pa so tudi tak standard, ki ga zagovarja vsakdo, ki se spozna na potrebe odraščajočih otrok, mar ne? (kadar gredo študenti na popotovanje “šparajo” pri hrani … mar smo res tako revni, da nismo mogli “prepričati” organizatorja,d a v program uvrsti korektne kakovostne obroke hrane – tri na dan kot je pričakovati za toliko stare otroke???????). Pri osnovnošolcih še nisem slišala, da bi imeli prosti čas za shoping!!????No kaj se bo zgodilo, če se kak otrok izgubi, mu ukradejo mobitel, denarnico,… na to organizator-akviziter ni znal odgovoriti. (jaz na to ponavadi ne mislim, ker se po Londonu vozim s taksiji ampak ko sem enkrat dva dni podaljšala službeno potovanje zaradi obiska prijateljev so mi pa ti hitro pokazali kako moraš imet denar in kartice skrbno krit “na koži”, ko se sprehajaš naokrog…).,.. .

    No pa da si noben odrasli, ki pozna London ne more predstavljati kako si ogledati vse tisto kar je organizator napisal v program….

    Organizator pa je deloval na tem sestanku itak kot dobrooorganiziran prodavač ničvredne robe tipa posoda, sesalci, deke in podobno…namesto, da bi na podlagi pripomb sprejeli konsenz kakšen program mora prirpaviti je na vsak način pohitel z zbiranjem denarja…

    Bolj ekonomsko usmerjeni ljudje so izračunali tudi marsikaj , ampak s tem se jaz osebno sploh nisem ukvarjala….Kot že rečeno, denar mi ni problem, nestrokovnost in nesposobnost pa hud. Občudujemo pravzaprav učiteljice, ki si pod takimi pogoji upajo prevzemati odgovornost. Upam, da jih njihova naivnost ne bo predrago stala.

    Glede pritiskov pa…menda so učiteljice, kar vse po vrsti, vse anglistke pa definitivno cel mesec praktično dnevno spraševale otroke kdo gre v London (no o njihovi bistroumnosti bi se dalo razpravljat tudi iz tega, da so govorile, da bodo samo “tapridni” šli tja – hahaha pajade, grejo tisti, ki so jih starši prijavili, tko o vzgojnosti delovanja naših vrlih učiteljic! Me zanima a si katera kakšnemu staršu upa rečt, da po plačilu akontacije kakšen “razgrajač” pa ne more na ekskurzijo) in potem spraševale tiste ki niso dvignili roke (v devetem razredu, kjer jih je bilo malo) zakaj ne gredo…. Njihovi sošolci pa so jih med pavzami zmerjali, da ne morejo ker so revni…(najbrž zato ker so jim starši doma razložili kakšen blagor je, da jim bodo dovolili iti, ker oni pa niso tako revni…)

    Žal mi je tudi, ker moram otrokom razlagati, da oni na ekskurzijo ne gredo, ker je zadeva slabo organizirana, pa da učiteljice nimajo prav in podobno, saj tako pada avtoriteta šoli…. Pa razlagat, da vsi tisti, ki ne gremo, zaslužimo nadpovprečno dobro ampak, da ne kupujemo scrapa (šola ga pa!!!)…Pa to žal ni bil moj namen ampak sem v to posledično zaradi vse te gonije, ki jo je upriizorila šola in njen učiteljski zbor med učenci, primorana.

  5. Jah, glede hrane, sem imel tudi jaz pomislek. Pa vendarle, to je sestavni del odraščanja. Ja, pričakoval bi najmanj 3x dnevno organiziran obrok. In me res čudi, kako recimo šola ni to od njih zahtevala da vključijo.

    Pri “shopingu” sem tudi sam presenečen, namreč pričakoval sem, da jih v ta namen, če je že potreben, spustijo v Harolds, kjer je vseeno bolj pod nadzorom, Oxford street je pa kar precej velika zadeva. Pa dodajmo še, da bo to v popoldansko-nočnih urah, in je skrb popolnoma upravičena. Sploh če dodamo še to, da je London mesto Jacka Razaparača. Skrbi kolikor želiš. Žal pa zaskrbljenost še ne naredi dobrih staršev.

    Dejansko gre za to, kar je povedal. Pri tej ekskurziji gre za kratek vpogled v London, za “pokukati” v metropolo. In iz tega vidika, sam požegnam tudi Oxford street.

    Mislim, ne vem pa kje si videla kakšnega “dobro organiziranega prodavača”. Prav beden prodajalec je bil. Meni osebno ne bi prodal ničesar. Žal pa gre tukaj za skupinsko zadevo, in ja, tudi “ovčji efekt” pomaga pri prodaji pri teh zadevah. Ampak žal se lahko odločamo le med ZA in PROTI, ne pa med 4 opcijami.

    Jaz sem bil nekajkrat v Londonu. Niti 1x se nisem vozil z taxijem. Veliko metroja, veliko tudi prehodil. Tudi ponoči. Ene slabe izkušnje nisem imel. Mesto, kot vsako veliko mesto. Seveda je treba biti previden.

    Varnost je pa nekaj, za kar lahko naredijo največ otroci. Starši smo pa dolžni, jih na to pripraviti. Jaz upam, da svoje sem.

    Sicer pa ne pozabi vsega sporočiti tudi predstavniku/predstavnici v svetu staršev. Pobuda za ekskurzijo je prišla od tam.

    Lej, vsak se odloča sam. In s svojimi odločitvami mora živeti. Dobil sem občutek, da je osnovni problem pri tebi dejansko skrb za otroka, da te je strah, poslati ga na takšno ekskurzijo v takšni organizaciji. To je popolnoma zadosten in upravičljiv razlog.

    Mene pač ni. Če sem v očeh kogarkoli zaradi tega slab starš, prav. To je njegov, in ne moj problem.

  6. Prodavač je bil vsekakor odlično organiziran…tebi je prodal … ne se zdej ven vlečt.
    Tko kot se ravnateljica, ki vso odgovornost zvrača na svet staršev, obenem pa kot najvišja odgovorna predstavnica vzgojnoizobraževalne institucije zagovarja popolnoma navzgojne ideje (pomanjkanje redne prehrane npr) – pa je doslej nisem imela za neumno in nesposobno, da ne bo pomote – se pa kot zaposlena v gospodarstvu resno sprašujem zakaj plačujem tako šolstvo?????

    Dejstvo je, da ste nekateri starši podlegli prodajnemu pritisku enega “bednega prodajalca” kot ga ti imenuješ ter namesto, da bi zadevo ustavili in zahtevali novo ponudbo (rožice o tem kako se bodo cene letalskih 7 mesecev pred odhodom, ki itak ni natančno določen, zvišale, so vlečenje za nos! Je pa sam mal bolj indirektno povedal, da bi jih mnogo bolj udobno za isti denar, isto količino ogledov in manj odostnosti od doma lahko odpelajli z Adrio – tam so spremembe možne do zadnjega – z Brnika!). In ja potem smo se res lahko odločali samo še ZA ali PROTI. Glede na dejstvo, da sediš v svetu staršev verjetno spadaš med tiste, ki bi zadevo lahko uredili, mar ne? Ne mislim razpravljat o kakovosti posameznikovega starševstva, kot že rečeno, to je zame osebna odgovornost. Ko pa starš postane uslužbenec javne vzgojnoizobraževalne ustanove ali volutnerski član njenih organov pa mora kazati predvsem strokovnost in odgovornost ne glede na lastna starševska prepričanja in delovanje, mar ne?

    Izjemno slaba ponudba šolske ekskurzije v London pa je (tudi) moj problem, saj zaradi nestrokovne priprave moj otrok (pa še veliko drugih) ostaja doma.

  7. Nop, nisem več v svetu staršev.

    Je pa veš zanimivo na svetu staršev. Že take zadeve, kot je recimo želja da bi bila izbira učbenikov ali določitev vrste učne diferenciacije pri posameznem predmetu ali posameznem razredu, utemeljena, je problematična.

    Šolstvo je itak svoj sistem, nam iz gospodarstva težko razumljiv. Ampak spremembe gredo zelo počasi.

    Lej, z večino tvojih pripomb glede ponudbe se strinjam. Vendar po moje, prednosti še vedno odtehtajo težave.

  8. Nevezano na ekskurzijo bi še vprašal, kako so izigravali sistem brezplačnih vrtcev? ker če je res brezplačen, za vse, potem res ne vidim, kako bi to lahko izigravali starši, ok, lahko izigravajo organizatorji, ne pa starši ali celo otroki.

  9. Jah glede šolstva res lahko tisti iz gospodarstva samo vzdihujemo, vendar je pa dejstvo, da niti slučajno ni na vseh šolah tako. Torej?

    Jaz se raje v debate kdo je sforsiral tole šlamastiko in kdo je v njej kaj pokasiral sploh ne spuščam. Je pa iz takih primerov vse bolj razvidno, da smo starši popolnoma odgovorni za svoje otroke in da je šolski sistem gnil skoz in skoz, ljudje v njem pa pod velikim strokovnim vprašajem. Ne vsi in ne počez, ker obstajajo definitivno dobri pedagogi, čeprav v konkretnem primeru verjamem, da je šola samo podlegla pritisku nekaj prenapetih staršev (ja tistih, ki ste lani sedeli v svetu menda) in se zaradi neizkušenosti naivno pustila potegniti za nos.
    Nepojmljivo mi je to ravno zato, ker smo tudi tisti, ki smo bili na konkretnem sestanku PROTI zavzemamo za iste “koristi” tovrstnih ekskurzij, vendar se pa “tisti drugi”zavedamo svoje potrošniške moči in ne podlegamo izsiljevanjem tipa vzami ali pusti. Torej je potrebno priznati, da je bil tip več kot neverjetno uspešen prodajalec :))) Vodstvo in strokovni organi šole pa katastrofalno slab kupec (sem res iskreno fovš za take kupce, ker jih pri svojem delu ne srečam nikoli!).
    Pogajanja in korekture v ponudbi bi nam nedvoumno prinesla boljšo organizacijo, vsebnost vseh pomembnih elementov in zagotovitev varnosti, kot to dosežejo mnoge druge šole. Več kot prepričana pa sem, da na končno ceno (če je ta tko bistven element zakaj je bila odločitev sprejeta tako prenagljeno) tudi še 3 meseci pogajanj ne bi popolnoma nič vplivali, ker smo itak zlo fleksibilni glede termina). (ceneni prodajni trik je npr. bilo že povečanje cene iz ponudbe za 50E v enem mesecu – khmmmm o strokovnosti in izkušenosti takega ponudnika se takoj lahko vprašamo – itak pa ima šola in njeni organi pravico do odprte kalkulacije, – računanje sicer ni bistven element pri sposobnosti prikaza znamenitosti, je pa mogoče uporabno pri štetju gruče otrok,…)

  10. No na svetu staršev se je glasovalo le o tem, ali naj šola ponudi takšno ekskurzijo (če se prav spomnim) konkretna ponudba mislim da ne gre skozi svet staršev, vsaj dokler sem jaz bil tam.

    Ja, pritiskanje na takojšnjo prijavo je res umazan prodajni trik, in šola na to ne bi smela pristati. Bom pisal ravnateljici na to temo.

  11. Jaz bi samo pripomnil, da nikoli nisem bil v vrtcu, pa mi šola ni predstavljala neke muke niti nisem bil preveč asocialen. Sicer se strinjam, da je vrtec za otroka veliko boljši od kakšne zaščitniške babice, ni pa katastrofa, če ga nisi deležen.

  12. Seveda to, da otrok ne gre v vrtec, ne pomeni da je zavožen. Je pa toliko bolj odvisno od okolja doma. Poznam starše, ki bi jim z veseljem predal še svoje otroke v varstvo, namesto v vrtec. Žal pa niso v večini.